ksenija horvat Odkrito.si

Ksenija Horvat odkrito o sinu in hčeri

melania donald trump, vladimir putin Svet24.si

VIDEO: Neprecenljiv izraz na Melaniinem obrazu ob ...

Angel varuh Petisvet

Tako se javi naš osebni angel

profimedia-0377285224 Svet24.si

Zaposleni delajo le štiri dni, plačani pa so za ...

Budva, plaža Svet24.si

VIDEO: Bitka za ležalnik na plaži

Miley Cyrus in Liam Hemsworth Najstnica.si

Miley in Liam: Konec njune ljubezni

henrik 3 Njena.si

Osupljivo: Henrik nekoč in danes

Odklenjeno

Imamo pravico reči ne!

V Levici bodo storili vse, da bo predlog referenduma z vprašanjem »Ali ste za to, da Republika Slovenija porabi 1,2 milijarde evrov za oborožitvene zahteve Nata?« sprejet.

Avtor:

Marija Šelek

Značke:

Prepričani so, da se mora o tako veliki investiciji izreči slovensko ljudstvo, ob čemer opozarjajo, da smo v zadnjih osmih letih za orožarske potrebe namenili več javnih sredstev kot Avstrija ali Češka. Za takšno vsoto bi lahko zgradili drugi tir, 22 onkoloških inštitutov, 24 pediatričnih klinik ali 115 kilometrov avtocest. Referendum bi izvedli na dan parlamentarnih volitev, tako da zanj ne bi dodatno zapravljali.

V dneh, ko se pol Slovenije sramuje stanja v slovenski vojski, vi predlagate referendum proti brezglavemu trošenju denarja za orožje. Ali lahko to sploh storimo, ko pa smo kot članica v Natu zavezani dajati določen odstotek BDP za vojsko?

Lahko in bi to tudi morali storiti. Smo članica Nata, a nikjer ne piše, da ima dva odstotka BDP, kolikor bi moral po zahtevah Nata znašati naš vojaški proračun, prednost pred katerimikoli drugačnimi investicijami. To so investicije, ki jih bistveno bolj potrebujemo: v kritično infrastrukturo, v zdravstvo, šolstvo, v socialne programe …

Pred časom je, sicer pri temi mednarodnih misij, predsednik državnega zbora Milan Brglez zelo lepo povedal: »V Natu imaš vselej pravico reči ne.« Druge države so to že večkrat naredile. Žal pa slovenski politični razred ni pripravljen reči ne zahtevnim pritiskom Nata.

Tudi druge evropske države ne namenjajo zapovedanega odstotka BDP za vojsko, celo Nemčija ne.

Velika večina članic Nata tega odstotka ne dosega in ga dejansko tudi ne namerava doseči.

Pri nas pa se ustvarja mnenje, kot da smo storili nekaj nezamisljivega in da je naša vojska v sramotnem položaju.

Že nekaj časa smo priča stopnjevanju histerije o stanju v slovenski vojski. V tej igri sodelujejo vsi: desna opozicija, ministrstvo za obrambo, predsednika vlade in države ter tudi akterji iz tujine. Vsakih nekaj mesecev nas iz vrha Nata okarajo, naša oblast pa se hlapčevsko opravičuje in nepremišljeno obljublja več denarja za orožje. In vse te alarmantne novice v zvezi s stanjem slovenske vojske so namenjene enemu samemu cilju: pritisku na slovenski proračun, da slovenske državljanke in državljani 1,2 milijarde evrov namesto za družbeno koristne investicije potrošimo za Natovo železo.

kordis - foto AKR.jpg
»Z zgrešeno investicijo v Natovo železo si bomo zabetonirali razvojno pot za naslednjih osem let!«
Andrej Križ

Ne za plače pripadnikov slovenske vojske, ne za njihove raztrgane rokavice in zluknjane čevlje?

Ne, tako kot sem včeraj povedal na odboru za obrambo, kjer sta tako obrambna ministrica kot Janšev podmladek mahala z rokavicami in čevlji, v mislih pa sta imela samo topove.

Bo oprema, ki jo moramo kupiti, ostala doma in varovala naše meje, kot si laično predstavljamo?

Po strateških dokumentih ministrstva za obrambo naj bi bilo kar 50 odstotkov slovenske vojske do leta 2025 pripravljene na delovanje v tujini, 10 odstotkov pa na hitro posredovanje izven naših meja. A že sedaj imamo vojsko, ki deluje v glavnem v tujini. Po deležu vseh vojakov na tujih misijah smo v samem vrhu Nata. V prihodnosti naj bi delovali le še kot ekspedicijski korpus izključno za potrebe in interese Nata. Tako dezintegrirana vojska pa na drugi strani ni sposobna obrambe lastne domovine.

Gre pri tem napovedanem referendumu tudi za tipanje, kaj menijo ljudje o vprašanju, ali vojsko sploh potrebujemo?

Ne, omejujemo se na predvideni vrtoglavi znesek 1,2 milijarde evrov, in to v vojsko, ki v resnici funkcionira kot topovska hrana za Natove misije in deluje kot pomožna policijska sila za Natove interese po svetu. Obrambne politike pri nas dejansko ni. Vojska, ki ni namenjena obrambi države, ampak posredovanju v tujini, je nekaj čisto drugega kot varovanje države, ustanovljene na temelju politike miru in nenasilja. Glede na trenutno stanje bi morali govoriti ne o obrambnem proračunu, temveč o vojaškem proračunu, in ne o ministrstvu za obrambo, ampak o ministrstvu za vojno. Že sedaj slovenska zastava plapola od Latvije, kjer pod diktatom Nata poteka napenjanje mišic z Rusko federacijo, pa vse do Afganistana.

Sicer pa v vaši stranki zagovarjate izstop iz zveze Nato …

Zato, ker gre za podrejanje slovenske vojske tujim interesom in ker je Nato največja grožnja svetovnemu miru. Kaos in humanitarna katastrofa na Bližnjem vzhodu sta neposredna posledica napada koalicije voljnih na Irak, v kateri je sodelovala tudi Slovenija, in drugih intervencij. Vse to stopnjevanje oboroževanja in nestabilnosti v svetu je na križišču globalnega prehoda od enega hegemona do drugega. ZDA pospešeno izgubljajo gospodarski primat, a hkrati vzdržujejo primat na vojaškem področju. To so sila negotovi časi in ZDA kot imperialistični zahodni hegemon izkorišča svoje zaveznike, med katerimi je tudi Slovenija, kot sredstvo za obrambo svoje moči.

Menite, da vam bo z referendumom uspelo?

Moralo bi, saj kot družba končno ustvarjamo neki presežek in zdaj bi ga ob prvi priložnosti vrgli skozi okno za vojaško železo, ki je za blaginjo državljank in državljanov Slovenije popolnoma nepomembno. S to zgrešeno investicijo si bomo zabetonirali razvojno pot za naslednjih osem let. Ne najdemo sredstev za dvig socialne pomoči, ne za investicije za domove za ostarele, ne za učitelje, medicinske sestre – za vitalne družbene sektorje, ki tukaj in zdaj vplivajo na razvoj in blaginjo državljank in državljanov. Našli pa bomo denar za nove osemkolesnike, kljub  temu da Slovenija ni vojaško ogrožena?!

Tudi Avstrija in Češka se prav nič ne vznemirjata, ker dajeta še manj za vojsko kot mi.

Ne, Avstrija je celo nevtralna, sploh ni članica Nata, primerjalno pa za svojo vojsko zapravi manj kot Slovenija. In obe državi namenjata bistveno večji delež BDP v raziskave in razvoj. To predlagamo mi!

Sliši se logično.

Saj je, ampak kljub temu se redko kdo iz političnega razreda strinja z nami. Politični vrh je globoko ujet v  občutek brezpogojne odgovornosti do centrov moči, do vrha EU, Angele Merkel in zveze Nato, nima pa absolutno nikakršnega občutka odgovornosti do lastnih državljanov.  Strinjam se, da je varnost temeljna dobrina, vendar varnosti ne zagotavljajo zgolj puške in naboji. Zdravstvo nas varuje pred boleznimi, šolstvo pred neumnostjo, sociala pred revščino, investicije in razvoj pred zaostankom – v vseh teh sektorjih je situacija veliko bolj krizna. Ampak nihče ne zahteva dodatne 1,5 milijarde evrov za te resorje.

»Z zgrešeno investicijo v Natovo železo si bomo zabetonirali razvojno pot za naslednjih osem let!«

»Ne najdemo sredstev za dvig socialne pomoči, ne za investicije za domove za ostarele, ne za učitelje, medicinske sestre – za vitalne družbene sektorje, ki tukaj in zdaj vplivajo na razvoj in blaginjo državljank in državljanov. Našli pa bomo denar za nove osemkolesnike, kljub  temu da Slovenija ni vojaško ogrožena?!«

Objavljeno v Zarji št. 10, 6. 3. 2018.