Zgodbe
Prikaži več
Skrivno življenje v kanjonu reke Kokre
Pred mnogo leti sva se dve družini z majhnimi otroki odpravili na izlet v hribe. Ker otroci niso bili najbolj navdušeni nad hojo, se je prijatelj domislil, da bi jih spodbudil z iskanjem škratjih bivališč. Kjer so otroci domnevali, da bi mogoče lahko bil škratji dom, smo odložili bonbon, eden od odraslih pa je te sladkarije na skrivaj pobiral. Ob vračanju smo tekmovali, kdo bo našel več bonbonov. Skoraj bolj kot otroci smo bili srečni odrasli, ker jih nismo našli in smo dobili dokaz, da so naša darila prišla v škratje roke. Da ne govorim o domišljiji, ki je močno razprla krila, in rodilo se je kar nekaj lepih škratjih zgodb. Podobne zgodbe so se na pobudo Jorine Homan, likovne umetnice iz Nizozemske, začele rojevati tudi v Kranju.
Zbirateljica predstav: Je šla tod mimo kakšna Kmečka čast?
Kako sem šla na operno predstavo in naletela na dokaz o obstoju boga.
Žive naj vsi labodi!
Znameniti mariborski krilatci, brez katerih si ni moč zamisliti nabrežja Drave, hrepene po dnevu, ko jim kradljivci ne bodo več izmikali jajc iz gnezd, ko jim nepazljivi vozniki in objestneži na električnih skirojih ne bodo več drobili vretenc v dolgih vratovih, ko jim spuščeni psi ne bodo več žrli zaroda in ko se ne bodo več davili z ribiškimi vrvicami in trnki. Na srečo Srečka, Ramba, Grete, Vdovčka, Vilija in drugih so njihove žalostne zgodbe spodbudile ljudi, da so se pod vodstvom mariborske Labodje matere organizirali v rastočo skupnost, ki prepoznava labode kot neprecenljiva bitja, ki si v svojih krčevitih prizadevanjih, da bi obstala v mestu, ob mestu in mestu navkljub, zaslužijo vso pomoč.
Brez dlake
Prikaži več
Ljudje
Prikaži več
Navdihujoča zgodba o pogumu in ljubezni v zrelih letih pisateljice Cvetke Bevc
»Ko sem pri petnajstih, pred skoraj pol stoletja, z mamo prvič obiskala Pariz, sem bila čisto očarana. Nisem si upala niti pomisliti, da bom v tem svetovljanskem mestu luči in umetnikov nekega dne živela tudi sama. In to na slovitem Montmartru!« navdušeno pove ena najplodnejših slovenskih ustvarjalk, pisateljica in pesnica Cvetka Bevc, ki je ustvarila več kot trideset književnih del, številne radijske igre in scenarije za dokumentarne filme ter še veliko drugega. Od nekdaj je znala slediti svojemu srcu in zajemati življenje z veliko žlico, predvsem pa potešiti svojega neustavljivega nomadskega duha. Toliko lepega in dobrega se ji dogaja, da smo ji v nadvse prijetnem pogovoru o njenem pariškem življenju komaj sledili.
Poslednji izmed darov minevanja Mance Košir
Manca Košir je zmogla, kar zmorejo le svetnice in svetniki – dvigniti se nad smrt in nam radostno zaklicati, naj ji sledimo brez strahu. Na svoje veliko Dejanje se je pripravljala dobršen del življenja, svoj odnos do smrti pa je med drugim opisala tudi v knjigi Darovi minevanja. Ta je del obširne duhovne in intelektualne zapuščine, po kateri bo njena luč svetila v večnost. To ni nekrolog, temveč slavljenje te zapuščine, evangelija po Manci.
Mnenja
Prikaži več
Ni mi vseeno: Pasje življenje
Komaj smo dobro vstopili v maj, pa ga pol že ni več. Prazniki so le še spomin. Če ste bili kje, kjer brez omembe vrednih stroškov svojim medijem niste mogli slediti, tujih pa niste razumeli, je bil dopust domala popoln. Nič o raketah, mrtvih, vojnih koalicijah, nič o zločincu Netanjahuju, nič manj zločinskih nemških in ameriških in še kakšnih politikih … Privilegij, ki se mu reče odklop. Kot da je med prazniki svet boljši. In se oči odprejo za vse, kar se zdi ob zgoraj naštetem nepomembno in omembe nevredno.
Navaden dan nenavadne mame: Premišljevanje
Te dni sem ugotovila, da se me je spet lotila nekakšna otožnost. Ni bilo krivo deževno vreme niti prazna luna, tudi ne dejstvo, da na vrtu nisem uspela narediti kaj prida, še bližajoči se Janekov odhod na letovanje ne!
Prostovoljno pred poroto: Križi in težave povprečne gospodinje
'Upam, da tole ne bo izpadlo kot tožba razočarane gospodinje. Se mi zdi, da nas je veliko, ki se ukvarjamo s takimi in podobnimi težavami, in če bo kateri od mož to prebral in se v tem prepoznal, bo morda kaj ukrenil v smeri izboljšanja,' meni bralka Olga.
Katarina Keček: Včasih nas lahko ubije tudi tisto, kar imamo radi
A nisem bila edina novinarka na televiziji, ki je imela zaradi narave svojega dela težave v nosečnosti. V obdobju dvajsetih let, kar sem delala na Pop TV, so skoraj vse kolegice imele težave z ugnezditvijo.
Nasveti
Prikaži več
Janina zdravniška linija: Kako do protibolečinske terapije?
Neznosno me bolita oba palca na rokah, preiskave so pokazale, da gre za obrabo. Da je to pač to, kronična bolečina, in ni kaj storiti, je rekla moja zdravnica in mi dala napotnico za fizioterapijo, češ, mogoče lahko oni pomagajo.
Njegovo visočanstvo sir
18. maja Američani praznujejo dan sirovega sufleja. Zakaj si ga ne bi takrat pripravili tudi mi?! Ali katerekoli druge jedi s sirom. Z njim preproste ne morete zgrešiti.
Alter
Prikaži več
Še sanja se nam ne, kaj vse o nas povejo sanje
Se vam veliko sanja? Se v sanjah počutite prijetno ali so vaše sanje nočna mora? Se po sanjanju prebudite spočiti in mirni ali vas sanje preganjajo tekom dneva, morda celo dlje in vam njihova vsebina ne da miru? Ali se vam sanje ponavljajo?
Eli in David Labuschagne ter njuna magija: Bog se smeji, ko naju posluša
Tisti, ki ju poznajo že dlje, povedo, da sta »agents for change« (agenta za spremembe). Po angleško zato, ker je David Avstralec, ampak ga je naša Slovenka Eli lepo naučila slovensko. 16 let živita skupaj. Pa ne le nekaj ur zvečer, ko se vrneta vsak iz svoje službe, temveč od jutra do jutra – vse od tistega dne, ko je Eli prišla pred njegova vrata. In to je njunih najlepših 16 let. Ker sta dovolila, da se zgodi, kar se mora zgoditi. Poslušala sta pač srce. Tudi 30-letna razlika v letih ni bila ovira.