Marko Koprivc Svet24.si

Marko Koprivc: »Peščica strank drži celo ...

zorko (2) Svet24.si

Upokojena zdravnica pomaga tistim, ki v teh ...

dom bokalci 2 Svet24.si

Je dom starejših dom ali hiralnica?

jansa nova24tv Reporter.si

Janševa tovarna laži in propagande: To ni ...

30715531_243457129557039_585788331391044962_n Necenzurirano

Univerzitetna diplomirana častilka Janeza Janše,...

Rosvita Pesek, Filip Pesek Njena.si

Rosvita Pesek je postala babica

sasa luka doncic Ekipa24.si

Za v družinski ALBUM! Saša na ogrevanju pomagal ...

Zgodbe

Mar niste gospodarice svojega telesa?!

Zaradi kontracepcije in poučenosti je splavov vse manj, toda so – razlogov je skoraj toliko, kot je žensk, ki se znajdejo v stiski. V Evropi lahko kar 95 odstotkov žensk, ki so v rodni dobi, opravi abortus do tretjega meseca nosečnosti, tako vsaj piše v zakonih, je pa vprašanje, ali v praksi to drži. Na Irskem, kjer trenutno živim, so pred tremi leti izglasovali legalizacijo splava, v resnici pa se mora večina žensk še zmeraj zateči drugam ali k domačim mazačem. Da ne govorimo o režimih, ki ženskam jemljejo v preteklosti pridobljene pravice, da lahko odločajo o svojem telesu.

V Evropi je splav prepovedan v nekaterih manjših državah –  Vatikanu, Lihtenštajnu, Andori in na Malti, med velikimi je Poljska. V Monaku je splav dovoljen le v primeru posilstva, prirojenih motenj, bolezni ali ogroženosti življenja matere. V San Marinu je bil splav ilegalen do 26. septembra letos, ko je bil legaliziran na referendumu. Na Irskem se splav v prvem trimesečju legalno izvaja od januarja leta 2019, kar pa ne pomeni, da je lahko dostopen.

Papež pravi, da je splav umor. V katoliških spletnih novicah Vatican News so septembra poročali, da je papež Frančišek izjavil: »Splav je umor: Cerkev ne more spremeniti svojega stališča.« Katoliška cerkev nasprotuje splavu v vseh primerih in meni, da se nosečnosti ne sme prekiniti celo takrat, ko je jasno, da bo otrok umrl med porodom ali takoj po njem. Papež je na vatikanski konferenci leta 2019 umetno prekinitev nosečnosti primerjal celo z najemom plačanega morilca. Pogled papeža in celotne Katoliške cerkve ima velik vpliv na dostopnost splava in dobrobit žensk, še posebej v zelo katoliških državah, kar so vse zgoraj omenjene.

Vatikan ima sicer samo 800 prebivalcev, v mestni državi pa lahko živijo zgolj tam zaposleni, torej duhovščina in švicarska garda, a ima zakone kot vse druge države, med njimi tudi o splavu. Državica je obkrožena z Italijo, kjer je splav v prvem trimesečju legalen že od leta 1978, v izrednih primerih pa tudi pozneje. Zakon določa, da morajo vse bolnišnice omogočati umetno prekinitev nosečnosti, ampak zdravniki, anesteziologi in medicinske sestre imajo pravico zavrniti opravljanje splava zaradi religioznih ali osebnih prepričanj. Po podatkih italijanskega ministrstva leta 2017 splava ni želelo opravljati 68,4 odstotka ginekologov v Italiji. V nekaterih južnih regijah je ta delež veliko višji, v deželi Molize nad 96 odstotkov. V določenih delih države je splav torej tako rekoč nedostopen.

Ugovor vesti je zelo razširjen tudi na Hrvaškem, kjer približno 60 odstotkov ginekologov ne želi opravljati splava. Zaradi tega veliko Hrvatic opravi splav v Sloveniji, kjer mu nasprotuje deset ginekologov, torej približno trije odstotki. Na Hrvaškem je leta 2018 odmevala tudi zgodba o dekletu, ki ji uslužbenka v eni od zagrebških lekarn ni hotela dati kontracepcijskih tablet, za katere je imela recept. Problem je tudi v tem – ne gre le za nasprotovanje splavu, ampak tudi zaščiti. Naravne metode, ki zahtevajo veliko natančnosti in predvsem vzdržnost, niso kdo ve kako zanesljive.

Splav zavračajo tudi številni irski ginekologi. Na Irskem je maja leta 2018 sicer 66,4 odstotka ljudi glasovalo za legalizacijo splava. V prvih desetih tednih nosečnosti ga lahko opravi osebni zdravnik, med 10. in 12. tednom pa je treba iti v bolnišnico. Po prvem trimesečju se splav lahko opravi le, če bi otrok umrl v 28 dneh po rojstvu ali če je ogroženo življenje matere. Po zakonu morajo med zahtevo za splav in njegovim opravljanjem preteči trije dnevi. To obdobje, neenakomerna dostopnost splava po državi in pomanjkanje informacij o poteku posega povzročajo težave. Zgolj tretjina osebnih zdravnikov in deset od 19 porodnišnic na Irskem opravlja splav. Posledično so ženske prisiljene potovati v Združeno kraljestvo. Leta 2019, ko so  začeli na Irskem v teoriji opravljati splav, je bilo tja prisiljenih potovati 375 žensk, torej več kot ena na dan. V Združeno kraljestvo se zatekajo tudi nosečnice iz Severne Irske, kjer je splav postal zakonit marca 2020.

Samo za bogate. Znani so primeri, ki so ženske želele splaviti zaradi hude okvare zarodka, pa so jih ginekologi preprosto poslali v Združeno kraljestvo, ker da »stanje zarodka ni dovolj kritično«, da bi bila njihova vest pomirjena. Veliko žensk nima možnosti, da bi opravile splav v tujini, ker je pot predraga, nimajo varstva za otroke ali dopusta. To je dodatno otežila pandemija, ki je potovanja zelo omejila. Mnogo žensk je bilo na mejah zavrnjenih in so morale pridobiti nove dokumente ter poskusiti še enkrat. Težko si je predstavljati, kako boleče je to. 

Več v reviji Zarja Jana št. 4723.11.2021