jamie liang Svet24.si

Policistka s krvjo zapečatila ljubezenski ...

Žajbelj Svet24.si

V starem Rimu sveta rastlina, v Grčiji z njim ...

nika-kovač Svet24.si

Nika Kovač, kot je ne poznate

janez jansa bobo Reporter.si

Janez Janša – čista esenca avtoritete (KOMENTAR)

20191021-00969174 Necenzurirano

Tomaž Barada skriva, kako je prišel do več sto ...

ambrož in nina 2 Njena.si

Ambrožev oče o Nini: Prehitra ljubezen včasih ...

sveca Ekipa24.si

Slovenski klub žaluje! Poslovil se je dolgoletni ...

Zgodbe

Slovenija, žarišče japonskega komarja?

Slabih novic o ogrožanju javnega zdravja je bilo v zadnjih dveh letih res veliko, preveč. A vse kaže, da bomo v prihodnje morali živeti z njimi in ob tem upoštevati številne zaščitne ukrepe. Na pohodu je nova vrsta komarja, ki je že dosegel naše kraje in bi lahko prenašal hudo obliko bolezni. Dobra novica je vsaj ta, da medicina in znanost poznata rešitev zanjo.

Slovenija v rdečem območju

V številnih predelih sveta se z boleznimi, ki jih prenašajo komarji, borijo že desetletja. Spomnimo le na malarijo, eno največjih zdravstvenih težav nerazvitega sveta, ki jo je težko premagovati, čeprav ji je mogoče uspešno kljubovati s cepivom. Tudi v naši reviji smo že pisali o poskusu, da bi z genskim inženiringom onemogočili razvoj komarjev, ki prenašajo to nevarno bolezen.

A še preden se reši ena od ogrožajočih zdravstvenih težav, že nastopi druga. Strokovnjaki po svetu trenutno opisujejo pojav in širitev zelo agresivnega japonskega komarja v krajih, kjer ga doslej niso poznali. Naselil se je tudi pri nas in v še nekaterih predelih Evrope, prenaša lahko virus nevarne bolezni, imenovane japonski encefalitis. 

Kaj vemo o japonskem komarju? Njegovo življenjsko okolje so gozdovi in drugi predeli, bogati z rastlinjem. Pogosto se naseli tudi v urbanih naseljih s parki in vrtovi. K nam se je priselil z območij jugovzhodne Azije in se, podobno kot druge vrste komarjev, prehranjuje predvsem s krvjo.

 Znano je tudi, da je japonski komar (Aedes japonicus) še agresivnejši od tigrastega in na lestvici stotih najinvazivnejših vrst komarjev na tretjem mestu. To lastnost lahko pripišemo prav njegovi izredni sposobnosti za preživetje v zahtevnih razmerah. V Evropi se je trenutno udomačil v nekoliko hladnejšem okolju kot v Aziji, od koder izvira, sklepamo pa lahko, da se bo zato kmalu razširil tudi v toplejša območja. 

Po videzu je podoben zdaj pri nas že dobro znanemu tigrastemu komarju, le da je nekoliko večji. Še ena posebnost: zelo je agresiven ter aktiven podnevi in ponoči. Zaradi bolečih in srbečih pikov se lahko spremeni v pravo nadlogo. Strokovnjake skrbi, da bi se tudi v našem okolju lahko začele širiti bolezni zaradi virusov, ki jih prenaša. Omenjajo predvsem japonski encefalitis, vnetje možganskega tkiva. Znaki bolezni so hud glavobol, vročina in krči ter druge nevrološke težave, kot so motnje zavesti, govora ali hoje. Umrljivost bolnikov je 30-odstotna, 50 odstotkov preživelih pa ima trajne nevrološke ali psihične posledice.

Cepivo je učinkovito. Panika ni potrebna, je pa treba širjenje spremljati, opozarjajo strokovnjaki. V Evropi doslej še niso zabeležili bolezni. Za zdaj je dobra okoliščina ta, da bi morala imeti tako virus kot komar popolnoma enako okolje za razvoj in prenos, kot je v jugovzhodni Aziji.

Druga dobra novica je, da bi širjenje bolezni, če bi se pojavila tudi v Evropi, lahko preprečili s cepljenjem. Na voljo je učinkovito in preverjeno cepivo, ki je varno že za dvomesečne otroke. Kljub temu pa je pomembno pravočasno opozoriti na širitev življenjskega prostora komarja in morebitne posledice.

Slovenija v rdečem območju. Spletna stran Beneške pokrajine v sosednji Italiji je že objavila prva opozorila in omenja, da po svetu letno zabeležijo približno 50 tisoč obolelih z japonskim encefalitisom, od teh je deset tisoč smrtnih. Italijanski viri poročajo o hitrem širjenju komarja po severu Apeninskega polotoka, sklepamo pa lahko, da je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel širiti proti jugu, kjer bo zagotovo našel ustrezne razmere za razvoj.

Da gre za resno težavo, opozarja tudi Evropski center za preprečevanje bolezni in nadzor ECDC, ki je že lani objavil zemljevid razširjenosti japonskega komarja, na katerem je Slovenija v celoti obarvana rdeče, kar pomeni, da je ta komar po vsej državi. Enako so označeni še manjša obmejna območja, kot je pokrajina Furlanija v Italiji in Istra na Hrvaškem ter deli Avstrije. Pravzaprav je Slovenija na tem zemljevidu videti prej žarišče prisotnosti komarja kot obrobno območje, kjer bi morali komarja šele pričakovati. Prisoten je tudi v delih Nemčije, v preostalih delih Evrope pa ga še niso zaznali.

Na spletni strani NIJZ ni mogoče najti opozoril glede te morebitne zdravstvene težave, razen kratke informacije o možnosti cepljenja proti japonskemu encefalitisu v primeru potovanja na območja s takšnim tveganjem. Podrobneje so opisane bolezni denga in denga hemoragična vročica, ki ju prenašata tigrasti ter egiptovski tigrasti komar.

Več v reviji Zarja Jana, št. 40, 5.10. 2021