danny Dobra karma

Dannyjeva napoved: Nenavadno bo, a ne tako zelo ...

Danijela Martinović Svet24.si

Danijela Martinović po razhodu s Petrom Grašem: ...

borut mesko pl Reporter.si

Kruta usoda novinarja Boruta Meška: to je bil ...

jelko kacin, mario fafangel Svet24.si

Kacin je na svoj način razumel Fafangla, ...

urbanija Necenzurirano

Za promocijo cepljenja novačili svetnika SDS in ...

Dua Lipa Odkrito.si

FOTO: Ženske zmagoslavne na podelitvi britov

Hajdi Korošec Jazbinšek Odkrito.si

Vsak dan šteje, pravi naša glasbenica

Zgodbe

Občutek imamo, da je vse za nami

»Ljudje se spet objemajo, rokujejo, ulice so polne. Jutri je dan neodvisnosti, zato bo danes veliko uličnih zabav, parad, ognjemetov,« je veselo razlagal Izraelec Amir Kandell iz Tel Aviva, ki preko mednarodne prodaje in marketinga v izraelskem podjetju za telekomunikacije sodeluje tudi z nekaterimi pomembnejšimi slovenskimi podjetji ter ima pri nas veliko dobrih prijateljev. Izraelu je namreč z rekordno hitrostjo uspelo doseči skoraj 65-odstotno precepljenost prebivalstva, točko torej, ki je nekatere druge države ne bodo dosegle še mesece. »Občutek imamo, da je vse za nami!« je še dejal Amir.

Avtor:

Katja Božič

Značke:

Splet preplavljajo fotografije Izraelcev, ki se spet zabavajo v nočnih klubih, restavracije so polne, prav tako gledališča, spet prirejajo koncerte. Po zadnjem letu, ki bi ga vsi skupaj najraje pozabili, se nam to zdi kot znanstvena fantastika! Ampak očitno je mogoče!

Spet je veselo! »Letošnji prazniki so tako zelo drugačni od lanskih,« je pripovedoval Amir. »Lanski marec smo namreč začeli z zelo strogim lockdownom. Na začetku se nismo smeli premakniti niti sto metrov od svojih bivališč, razen če smo za to imeli posebno dovoljenje vlade. Recimo za odhod na delovno mesto ali za kakšne druge nujne primere. V tem času imamo družinski praznik, ki se imenuje pasha, kar je podobno vaši veliki noči. Lansko leto smo ga s sorodniki praznovali po Zoomu. Takoj nato smo imeli spominski dan, ko se ljudje poklonijo padlim vojakom, pa nam vlada tudi na pokopališča ni pustila. Okoli maja in junija se je življenje spet vračalo v mesta, vendar z veliko omejitvami – trgovine ob glavnih cestah so bile še vedno zaprte, prav tako vsa mala podjetja. Na splošno je v tem času veliko ljudi v Izraelu izgubilo službo – od prodajalcev, frizerjev do najrazličnejših terapevtov ... Medtem ko je bila že desetletja pri nas od pet- do šestodstotna brezposelnost, je bilo v določenem obdobju med epidemijo brez službe že kar četrtina ljudi. Vlada je podjetjem pomagala z nekaj denarne pomoči, ampak mnogim to ni zadostovalo za obstanek. Julija in avgusta je bilo spet vse odprto, septembra pa se je začel tretji val. Spet smo imeli dva meseca lockdowna. Več kot kilometer se nismo smeli oddaljiti od doma, razen seveda s posebnimi dovolilnicami. Nekje okoli decembra pa se je začelo cepljenje. Izrael je med prvimi državami kupil cepiva po relativno visoki ceni. In zelo učinkovitemu zdravstvenemu sistemu, ki se je na to temeljito pripravil, se imamo zahvaliti, da je do danes z drugim odmerkom cepiva cepljenih že skoraj 65 odstotkov ljudi. To vam razlagam zato, ker je slika danes, leto pozneje, povsem drugačna. Na začetku marca se je vse začelo odpirati – trgovski centri, restavracije, bari, nočni klubi, gledališča, bazeni, fitnesi, vsi otroci so se vrnili v šole ... Velikonočno praznovanje je bilo spet v krogih družin. Jutri bo dan neodvisnosti, zato bo danes zvečer polno uličnih zabav, parad, jutri pa veliko piknikov. Je pa zanimivo, ker ni turizma in nihče ne potuje, je velika gneča na vseh izletniških točkah, v narodnih parkih in na plažah. Sedež v restavracijah je treba rezervirati in včasih moramo nanj čakati tudi štirinajst dni! To pa seveda ni nič v primerjavi s čudovitim občutkom, da je vse za nami. Vsi smo seveda še vedno pozorni, nosimo maske in držimo razdaljo, a vseeno smo olajšani.«

Spet lahko objamem svojo mamo! Kaj se mu je zdelo v vsem tem času najteže? Prepričati otroke oziroma mlade odrasle (stari so 18, 22 in 26 let), da se držijo pravil, pravi. »Prvi mesec ali dva je bilo preprosto, ker smo bili vsi še precej negotovi in prestrašeni. Potem jih je bil pa kar izziv nenehno opozarjati, naj se držijo pravil, da ne ogrožajo sebe in drugih družinskih članov. Drugi izziv pa je bil držati na distanci moje in ženine starše, ki imajo vsi že več kot osemdeset let. Težko je bilo zdržati brez stikov, objemov, druženja. Edino lani poleti smo se srečevali na prostem. Potem pa smo morali počakati na cepljenje. Zdaj spet lahko objamem svojo mamo!« Prednost pri cepljenju so imeli starejši od 60 let, kmalu pa so cepili tudi mlajše, ki so izrazili željo. Zaradi močne državne kampanje, da je cepljenje zdravo in učinkovito, so se vse bolj želeli cepiti tudi mlajši. In številke o obolelih in hospitaliziranih so začele strmo padati. Amir, njegova žena in otroci so se cepili januarja ter februarja in vsi so cepivo dobro prenesli.

Več v reviji Zarja Jana, 20.4.2021