hujsanjepo40 vodilna Dobra karma

Bi radi shujšali? Z dieto je težko, s temi triki...

horoskop_astrologija_zodiak Svet24.si

Horoskop za torek, 2. marca

borut pahor bobo (2) Reporter.si

Janša Pahorju ni pustil niti videza, da počne ...

šola, odpiranje, covid, koronavirus Svet24.si

Potrjeno: predstavniki ministrstva s šolniki o ...

DR_1 Necenzurirano

Dokument: okuženi kirurg šel delat s simptomi

princ-harry, meghan-markle, oprah-winfrey Odkrito.si

Harry in Meghan pri Oprah - ni prepovedanih tem

Ditka Haberl Odkrito.si

Ditka Haberl povedala resnico o skladbi Dan ...

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Zgodbe

Nas bodo odrešila že znana zdravila?

Skoraj ni dneva, ko ne bi iz znanstvenih krogov prišlo kakšno novo spoznanje v zvezi z novim virusom. Tudi oni in z njimi mi se učimo na napakah, novejše raziskave tako kažejo, da se virus prenaša predvsem z aerosolom, bistveno manj pa prek okuženih površin. Podatki kažejo, da smo v svetu do konca leta 2020 za dezinfekcijska sredstva porabili 4,5 milijarde dolarjev, to je 30 odstotkov več kot leto prej, pri tem pa pozabili na pravzaprav osnovni ukrep – prezračevanje. A vseeno je že slutiti nekaj več optimizma, ki ga poleg cepiva prinašajo tudi nekatere druge znanstvene ugotovitve.

OKVIR: Avstralski epidemiološki samorog

Iz laboratorija v Sydneyju, kjer se pod strogimi varnostnimi ukrepi ukvarjajo z vzorci sline in krvi, okuženimi z virusom SARS-CoV-2, so raziskovalci sporočili, da so naleteli na pravega epidemiološkega »samoroga« (v mitologiji naj bi namreč imel samorog poleg roga tudi kri s čudežnimi zdravilnimi lastnostmi). V vzorcu krvi človeka, ki je prebolel covid-19, so namreč odkrili posledice izjemnega odziva njegovega imunskega sistema na okužbo. Stuart Turville s Kirbyjevega inštituta pri Univerzi Novega Južnega Walesa je pojasnil, da gre za 50-letnega moškega, ki so ga zaradi očitnih simptomov okužbe s covidom sprejeli v bolnišnico, toda niti več zaporednih PCR-testov okužbe pri njem ni potrdilo. Sledi virusa niso zaznali ne v nosni niti v sluznici žrela, torej ga tudi ni mogel prenašati na druge. Šele analiza krvi je dejansko potrdila, da je prebolel okužbo, še več, pokazalo se je, da se je njegov imunski sistem na okužbo odzval zares silovito. V večini primerov tak odziv povzroči tako imenovano citokinsko nevihto, ki je življenjsko ogrožujoča, vendar pa se pri njem ni razvila. Pokazalo se je tudi, da je bolnikova imunost dolgotrajna in da tudi po več mesecih praktično ne slabi. Zdaj natančno preučujejo njegovo krvno plazmo (kri je za potrebe raziskav daroval že več kot petnajstkrat), nabito s protitelesi, saj upajo, da jim bo uspelo z njihovo pomočjo izdelati krvni serum za zdravljenje bolnikov z izrazito težkim potekom covida-19. Poleg njegove analizirajo tudi plazmo nekaterih drugih bolnikov s podobno silovitim odzivom imunskega sistema. Do njega praviloma pride pri starejših moških, zaradi simptomov sprejetih v bolnišnico, razlogov za ta pojav, pravi dr. Turville, pa jim za zdaj še ni uspelo razvozlati.  

OKVIR: Z antiparazitikom tudi nad covid?

Ivermektin, štirideset let staro (in poceni) zdravilo proti pljučno-srčnim zajedavcem, ki se ga uporablja tako pri živalih kot ljudeh, je še eno od zdravil, ki naj bi domnevno pomagalo pri zdravljenju obolelih za covidom-19. V svetu je bilo doslej narejenih več raziskav, ki potrjujejo, da je ivermektin koristen tako za preventivo kot tudi v zgodnji fazi okužbe (nadaljnji razvoj bolezni naj bi zaviral v več kot 80 odstotkih) ter tudi v pozni fazi bolezni (smrtnost naj bi preprečeval v 75 odstotkih). Njegov veliki zagovornik, dr. Pierre Kory, sicer kontroverzni ameriški zdravnik, o njegovi čudežnosti v boju s covidom-19 ni uspel prepričati ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje, ki zaradi premalo podatkov omenjenega zdravila ne priporoča, a ga hkrati tudi ne odsvetuje. Je pa zato denimo ugledna analitičarka medicinskih raziskav dr. Tess Lawrie k uporabi ivermektina v javnem pismu pozvala britanskega premierja Borisa Johnsona, o tem, da so pri ivermektinu dokazi o njegovi učinkovitosti pri zdravljenju covida-19 dovolj trdni, je prepričan tudi prof. Paul Sax s Harvarda.

Mnogi znanstveniki sicer menijo, da gre za podobno lažno upanje kot v primeru antimalarika hidroksiklorokina, ki se ga zdaj za pomoč pri okužbi s covidom-19 odsvetuje. Kljub tem pomislekom in kljub sporočilu iz Svetovne zdravstvene organizacije, da rezultate doslej opravljenih študij »še proučujejo«, ivermektin v številnih državah dejansko že uporabljajo za zdravljenje covida-19. Tako so ga nedavno za poskusno šestmesečno uporabo odobrili na Slovaškem, že nekaj časa je v uporabi v Severni Makedoniji, pa v večini južnoameriških držav, v Bangladešu, indijski zvezni državi Utar Pradeš …

V Sloveniji je decembra lani o dobrih obetih glede ivermektina govoril Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo, Tatjana Lejko Zupanc z infekcijske klinike je poudarila, da »nedvomno ima protivirusno aktivnost proti številnim virusom«, a da je kliničnih študij še premalo. Poznejših zapisov oziroma usmeritev glede uporabe ivermektina na straneh uradnih institucij nismo našli.

Več v reviji Zarja Jana, št. 716.2. 2021