jerca zajc sustersic Dobra karma

Leto dni po težki ločitvi lepa voditeljica ...

Hale Powell Svet24.si

Pohodnici, ki nista nosili mask, pljunil in jima ...

aleksandra pivec bobo (3) Reporter.si

Aleksandra Pivec prepričana, da se Jože P. ...

revščina Svet24.si

Posledice epidemije: »Imamo nov profil revnih ...

dom danice vogrinec, dso, dom starejših Necenzurirano

Kdo bo odgovarjal za tragično bilanco epidemije

miley-cyrus, dua-lipa Odkrito.si

Razuzdani posnetki Miley Cyrus in Due Lipe ...

Janez Rebernik -Nova Njena.si

Ko ugasnejo kamere: Je Janez res ženskar?

Zgodbe

Koliko vitamina D3 torej?

Medtem ko se je na začetku epidemije covida-19 o tem bolj kot ne ugibalo, zdaj, po številnih kliničnih raziskavah, ni več dvomov – vitamin D je eden ključnih pri spopadu našega imunskega sistema z virusom covida-19. Pomaga tako pri krepitvi odpornosti kot olajša premagovanje okužbe ter je hkrati lahko dostopen in poceni.

O pomembnosti zadostne ravni vitamina D v našem telesu sicer poslušamo tudi v povezavi z drugimi obolenji, opozorila stroke se okrepijo pred vsako jesensko-zimsko sezono, ko do tega tako pomembnega »sončnega vitamina« ne moremo priti s pomočjo sonca.

Manjka ga tako rekoč vsem. O vseh koristih vitamina D smo že večkrat pisali, tudi o tem, da si ga zlasti v hladnejšem delu leta težko zagotovimo zgolj s hrano. Kronično pomanjkanje vitamina D je zaznati pri okrog 80 ali celo več odstotkih ljudi, zlasti pri starejših, ki jih covid-19 pa tudi druga respiratorna obolenja najbolj ogrožajo, in to ne le pri nas, temveč po vsej Evropi.

V eni od študij, ki je preučevala povezavo med visoko smrtnostjo zaradi covida-19 in nizkimi ravnmi vitamina D, so znanstveniki analizirali podatke iz dvajsetih evropskih držav (Islandije, Norveške, Švedske, Finske, Danske, Velike Britanije, Irske, Nizozemske, Belgije, Nemčije, Francije, Švice, Italije, Španije, Estonije, Češke, Slovaške, Madžarske, Turčije in Portugalske). Posebno nizke vrednosti vitamina D so, denimo, zaznali med starostniki v Španiji, Italiji in Švici, ki jih je covid-19 močno prizadel. Seveda so tudi avtorji te študije previdno dodali, da so zgolj potrdili povezavo, ne pa tudi vzročnosti, ki da jo je treba še raziskati, a so se dejansko pridružili vse daljši vrsti tistih, ki pravijo, da je treba vitamin D nujno uradno uvrstiti med strateške zaščitne ukrepe v boju s covidom-19.

Priporočeni odmerki veliko višji kot nekoč. Ker Slovenija nacionalnih smernic glede predpisovanja vitamina D (za zdaj) nima, so se pisanja priporočil, namenjenih zdravnikom različnih specialnosti in vsem zdravstvenim ustanovam, skupaj s prof. dr. Alojzom Ihanom, predstojnikom katedre za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, lotili prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., specialistka internistka, endokrinologinja, asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog, in prof. dr. Igor Pravst, ki v sklopu Inštituta za nutricionistiko vodi raziskovalni program Prehrana in javno zdravje ter raziskavo Nutrihealth, ki sta dala pomembne podatke o pomanjkanju vitamina D med Slovenci.

Priporočila, v izhodišču sicer namenjena stroki in temu, kolikšni odmerki vitamina D lajšajo potek bolezni pri hospitaliziranih in tistih na intenzivni negi, so z jasno opredelitvijo – glede na potrebe oziroma okoliščine – optimalnih odmerkov vitamina D (oziroma D3 ali holekalciferola) koristni tudi za nas.

Še ne tako dolgo nazaj, to je deset let ali celo manj, so menili, da je zadosten dnevni odmerek vitamina D, katerega pomanjkanje so nekoč povezovali predvsem z rahitisom, 200 IE (mednarodnih enot), pred nekaj leti so to vrednost dvignili na 400 IE, zdaj pa so priporočeni odmerki že precej višji, najpogosteje se priporoča dnevni vnos od 800 do 1000 IE (to je 20–25 mcg D-vitamina), če želimo spodbuditi imunski sistem oziroma se zoperstaviti bolezni, pa jemljemo od 2000 do 4000 IE (100 mcg), kar naj bi bil tudi še varen dnevni odmerek za (zdrave) odrasle.

Koliko vitamina D3 potrebujemo? Glede priporočenih dnevnih odmerkov vitamina D med strokovnjaki ni popolnega soglasja, nekateri se zavzemajo za še višje dnevne odmerke, medtem ko drugi svarijo pred morebitnimi zdravstvenimi težavami zaradi prevelikega vnosa, a večina se vendarle nagiba k odmerkom, ki so jih v svojih priporočilih za čas pandemije covida-19 predlagali tudi prej omenjeni slovenski strokovnjaki. Kaj torej priporočajo?

Več v reviji Zarja Jana št. 4510.11.2020