ineza sotler 2 Dobra karma

V svoji bitki z rakom znana Slovenka vidi pekel in...

šamanka Svet24.si

Medijka in šamanka pravi, da bo po koroni bo ...

steinbuch-pl3 Reporter.si

Pri nas je že skoraj javna skrivnost, da Janša ...

milan krek Svet24.si

Krek o "bistveno nižjih številkah" in možnosti ...

20200525-01006354 Necenzurirano

Lahko Slovenija preživi še leto in pol Janše?

Georgina Rodriguez 2 Odkrito.si

Izpraznila je Pradino trgovino

Saša Lendero, Miha Hercog Odkrito.si

Saši Lendero in Mihu Hercogu uspel še en veliki ...

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Zgodbe

Moja Škotska

Letos poleti in v jeseni sem dvakrat, v premoru med obema valoma koronavirusa, obiskala Škotsko. Ne, ne, nisem prinesla virusa in tudi odnesla ga nisem tja gor. Jaz sem ga, zaprmej, prebolela lani jeseni.

Razlika med mojimi škotskimi obiski je v tem, da sem zdaj šla sama in prebivala med domačini na otoku Lewis in Harris. Ta otok leži severozahodno v Zunanjih Hebridih. O prekrasni naravi in o tem, da njegove plaže primerjajo s Sejšeli, sploh ne gre izgubljati besed. Ljubezen na prvi pogled! Drugačen svet. 

Za življenje skrbiš do konca. Tako, kot so drugačni tudi ljudje. Na otoku živi nekaj čez 20 tisoč ljudi. In imajo vse, kar imajo veliki. Večinoma ljudje govorijo še gelščino, na kar so zelo ponosni. Pred leti so mi na univerzi v Glasgowu povedali, da je gelski jezik mrtev in ga zato ne učijo. S čimer se ne bi mogla strinjati, posebno še, ker (relativno samostojna) škotska vlada zelo spodbuja njegovo učenje. Zaveda se, da je jezik eden od elementov njihove nacionalne identitete. 

Na vsakem koraku sem opazila, kako zelo ljudje cenijo življenje. Življenja vseh živih bitij. Škoti imajo zelo radi domače živali in zanje skrbijo kot zase. Pa tudi rože. Ne zavržejo jih kar tako, ko odpade nekaj listja. Vedo, da so se žive, in se trudijo zanje do konca. Tako sva skupaj z labradorcem Boom raziskala velik del otoka. No, njemu so bili najbolj pri srcu pisane ovčke in ovni, ki so stali postrojeno, ko sva šla mimo. Pa seveda zajčki v Branaisu, ko mu je vsak pred očmi izginil v luknjo v zemlji. 

Da nisem pridna?! Podobno kot pri nas so imeli razglašeno epidemijo tudi na Škotskem. Nihče se ni pritoževal, ker so jim zaprli vse gostilne in bare, ker se niso smeli srečevati, ker so bile zaprte šole … Nihče se ni pritoževal nad kakšno vrsto v trgovini in komentiral počasneža pred blagajno. Nihče ni šel v restavracijo, ne da bi se naročil. Niso hodili po obiskih. Vendar so bili zelo povezani med seboj po spletu in telefonih. Nihče ni ničesar iskal po zvezah. Pa se skoraj vsi poznajo med seboj. 

Na televiziji BBC Scotland, katerim programom v gelščini praviloma sledijo na otoku, brez izjeme uporabljajo besedo na žalost, ko poročajo o številu mrtvih zaradi virusa. Njihova predsednica vlade, Nicola Sturgeon, je dnevno poročala o stanju na Škotskem in o ukrepih ter na izjemno človeški način spodbujala ljudi, naj zdržijo. Na Twitterju je objavila svojo fotografijo, ko je bila utrujena, in zapisala, da ve, da so v takšnem stanju vsi ljudje, ampak bodo skupaj vse zdržali. In prilepila znak s sklenjenimi rokami. Mimogrede, mene še zdaj preganja urok našega vladnega govorca, da nisem dovolj pridna med epidemijo. Česar mi od časa mojega otroštva ni nihče očital. 

Kultura rešuje. Med epidemijo so tako nevladne organizacije, morda pa še bolj vladne (v nasprotju z nami), skrbele za ljudi. Na spletu je njihova lokalna skupnost organizirala skoraj tedensko koncerte v živo. Njihovi glasbeniki so izvajali predvsem škotsko ljudsko glasbo, med njimi tudi Ian Macintosh. Enkraten človek, ki sem ga imela priložnost tudi osebno spoznati! Med pesmimi pripovedujejo šale in šaljive dogodke iz svojega življenja. Škoti spremljajo koncerte iz mnogih držav po svetu, komentirajo, se zabavajo in uživajo. In izražajo svoje domotožje. 

Med epidemijo je lokalna skupnost v Stornawayu, glavnem mestu otoka, razpisala tudi likovni natečaj za vse, odrasle in otroke. S prijateljem Roddyjem sem si ogledala razstavo Lockdown Skectbooks in bila očarana nad umetninami. Vsak teden so predpisali novo temo, npr. risanje roke, modro, veselo in žalostno … Razstava je bila zame tako čustvena, da so vse slike v Louvru zbledele. 

Pogosto so spodbujali ljudi, naj poskrbijo za drugega človeka, naj bodo pazljivi na to, če je kje kdo osamljen, če je kdo v stiski, predvsem duševni. 

Vsa ta hvaležnost. O vremenu ni dodati kaj posebnega. V vsakem vremenu je prekrasno. Če te na sprehodu dohiti dež, malo pospešiš, saj sto metrov naprej ne dežuje več. Vsako jutro in vsak večer je neskončno lep sončni vzhod in zahod. In skoraj vsak trenutek je kje kakšna mavrica. Čez celo nebo ali vsaj en delček. In risba mavrice je na oknu skoraj vsake hiše na otoku. Roddy mi je povedal, da so te mavrice namenjene zdravstvenim delavcem, ki so zelo obremenjeni med epidemijo. Razmišljala sem o tem, da ti ljudje vsak dan, ko se peljejo na delo, vidijo hvaležnost ljudi. V nasprotju z nami, ko so v zahvalo preletela nebo letala, onesnažila okolje in odletela.

Več v reviji Zarja Jana št. 4327.10.2020