Svet24.si

Preverite, kako narediti popolno lepotno ...

mina miha1 Svet24.si

Najmlajši čuk se bo oženil

sola solarji koronavirus bobo Reporter.si

Razkrivamo: kako vlada ignorira strokovnjake - ...

2_rebeka dremelj Svet24.si

Rebeka Dremelj je na smučišču zagnala totalno ...

DR_1 Necenzurirano

To je zdravnik iz Namibije, zaradi katerega ...

EMA 2021 - Lea Sirk - foto - Adrian Pregelj Njena.si

Drzna Sirkova presenetila z dekoltejem

ana-soklič Odkrito.si

Ana Soklič stavi na pesem Amen

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Zgodbe

Zakaj le peščica ljudi okuži množico drugih

V oddaji Premagajmo covid 19 na TV Slovenija je prof. dr. Leon Cizelj z Inštituta Jožef Stefan, kjer opravljajo projekcijo širjenja novega koronavirusa, govoril o tem, da bomo, če se bodo številke še dvigovale s takšnim tempom oziroma če vladni ukrepi ne bodo delovali, »izgubili zdravstveni sistem«. Kot enega od razlogov za skokovito naraščanje števila okuženih v Sloveniji v zadnjem času pa je omenil vlogo tako imenovanih superprenašalcev, torej zgolj nekaj ljudi, ki z virusom okužijo še veliko več oziroma nekaj deset drugih. To, da v prihodnjih dneh res vsi spoštujemo predpisane ukrepe, je po mnenju Leona Cizlja tako pomembno tudi zaradi teh potencialnih superprenašalcev. Nanje oziroma na njihovo vlogo pri širjenju virusa so čedalje pozornejši po vsem svetu, zlasti pa tam, kjer število okuženih kljub nekaterim strogim ukrepom še naprej nezadržno raste. Kdo so torej ti tako nezaželeni superprenašalci?

Seveda je treba na začetku povedati, da ne gre za njihovo zavestno krivdo ali namen, in tudi zato, ker se covida-19 oziroma okuženih z njim tako ali tako marsikje oprime nerazumljiva stigma, se raziskovalci bolj kot k besedi superprenašalci nagibajo k uporabi zveze superprenašalski dogodki.

20 odstotkov ljudi »krivih« za 80 odstotkov okužb. Za kaj torej gre? Izkušnje oziroma raziskave – teh je bilo doslej na različnih koncih sveta opravljenih že toliko, da nedvomno lahko govorimo o dokazanem trendu oziroma pojavu – kažejo, da večino nadaljnjih okužb povzroči le majhen odstotek okuženih. Povedano s številkami – približno 80 odstotkov vseh okužb razširi zgolj približno 20 odstotkov okuženih, odstotek gor ali dol. To spoznanje sovpada z na različnih področjih življenja že dolgo uveljavljenim Paretovim načelom. Gre za pozneje posplošeno poimenovanje odkritja italijanskega ekonomista in sociologa Vilfreda Pareta, ki je leta 1906 opazil, da ima 20 odstotkov ljudi v Italiji v lasti 80 odstotkov lastnine. Paretovo načelo torej pomeni opis pogostega pojava na različnih področjih, da 20 odstotkov vzrokov povzroči 80 odstotkov posledic.

Iskanje razlogov za razlike v dinamiki širjenja okužb. Eden od razlogov, da so se razmišljanja v zvezi s širjenjem virusa covida-19 obrnila tudi v to smer, so bili podatki o velikih razlikah glede števila okuženih na sicer med seboj povsem primerljivih območjih. Zakaj je bila, denimo, glavnina okuženih v Italiji skoncentrirana le v treh regijah na severu? Zakaj je bilo spomladi v nekaterih velikih mestih ogromno umrlih, v drugih, podobnih po gostoti naseljenosti prebivalstva, njegovi starostni strukturi, podnebnih razmerah, razvitosti infrastrukture …, pa jih je bilo bistveno manj? Zakaj je Japonska, ki so se ji na začetku pandemije napovedovali najbolj črni scenariji, zdaj med najuspešnejšimi državami v boju s covidom-19? Razlage za zelo različne krivulje poteka epidemije se je iskalo v podnebnih razmerah, starostni strukturi prebivalstva, njegovi predhodni imunosti, čredni imunosti, količini vitamina D … Vsak od teh dejavnikov bržčas prispeva delček mozaika, ne daje pa celovite razlage. 

Poleg tega so v mesecih pandemije postajala vse pogostejša poročanja o tem, kako se je na zgolj enem dogodku, na katerem se je družilo veliko ljudi, od porok in pogrebov do rojstnodnevnih zabav, zabav v nočnih klubih, maš in vaj pevskega zbora, denimo, okužilo ogromno ljudi. Pojav superprenašalcev je postajal vse očitnejši, raziskovanja v tej smeri pa vse pogostejša in bolj poglobljena. Bolj ko razumete princip širjenja virusa, lažje je sprejeti ustrezne in dejansko delujoče ukrepe, s katerimi lahko to širjenje zajezite.

Nujnost ugotavljanja žarišč. Čedalje bolj postaja jasno, da je učinkovitejše kot splošno zaprtje vseh in vsega, tako imenovani lockdown, preprečevanje nastajanja posamičnih žarišč okužb, ko (zaradi za prenos virusa ustreznih okoliščin) praktično zaradi enega samega človeka zboli na desetine drugih. 

Eno prvih raziskav glede tega, o kateri so poročali v prvih mesecih pandemije, so denimo opravili v Hongkongu. Pokazala je, da je bilo za 80 odstotkov okuženih krivih 19 odstotkov ljudi, medtem ko 69 odstotkov okuženih ni okužilo nikogar. Hongkong je bil ena tistih držav, podobno kot Japonska, recimo, ki so se osredotočale na natančno raziskovanje oziroma preverjanje stikov okuženih za nazaj (in ne zgolj preprečevanje za naprej) ter na ta način prekinile verigo potencialnih novih žarišč. Sploh ker na podlagi različnih raziskav kaže, da se približno 40 odstotkov prenosov virusa zgodi, preden okuženi razvije kakšne simptome; da se simptomi pojavijo, pa v povprečju traja od šest do sedem dni. Zato so podatki o potencialni okuženosti zaradi stikov oziroma druženja s prenašalci virusov tako pomembni, pravi med drugimi Lauren Ancel Myers z univerze v Austinu v Teksasu, ki se s sodelavci ukvarja s projekcijami oziroma statističnimi modeli širjenja virusa. 

Več v reviji Zarja Jana št. 4327.10.2020