tekač Dobra karma

'Uf, stari! Daj mi povej, kako bi postal takšen, ...

mars, marsis Svet24.si

Pod površjem Marsa več vodnih teles

jansa nova24tv Reporter.si

Na strankarski televiziji SDS med intervjujem s ...

meja mejni prehod obrezje hrvaska bobo1 Svet24.si

Od danes iz obmejnih hrvaških županij v ...

Tomi Rumpf Necenzurirano

Počivalškovim se je sfižila nabava zaščitne ...

Melania Trump, melania, trump, melanija trump Odkrito.si

Kaj razkriva Melanijin podpis?

Lucija Ćirović Njena.si

Lucija Ćirović ima zabavno srčno izbranko

Zgodbe

Vrste niso za reve

Vrste, se zdi, so ponekod neizbežne – ampak ali je res treba pustiti ljudi čakati zunaj na soncu in dežju? In še vedno bolj aktualno vprašanje: nas bodo zdravstveni domovi, banke, pošte, lekarne in druge ustanove pustili čakati zunaj tudi na vetru in snegu? Ki bosta prišla že zdavnaj prej kot bo koronavirus odšel. Zagotovo.

Avtor:

Jelka Sežun

Značke:

Njen nepodpisani zapis mi je nekdo poslal po elektronski pošti, prej je pa krožil po Facebooku. Iz komentarjev ljudi, ki so ga delili, se da razumeti, da so nekaterim deljeno skrivnostno izbrisali, ampak težko bo izbrisati vse, originalna objava ima 2200 delitev.

In je tudi meni dvignilo temperaturo in tlak, ko sem ga prebrala. »Po naključju sem parkirala točno pred vhodom v Zdravstveni dom Bežigrad, pa bi bilo mogoče bolje, da bi kje drugje. Le par minut čakanja je bilo več kot dovolj, da gre ob tem prizoru vsakemu normalnemu človeku dobesedno na jok.

Ob dveh popoldne pri temperaturi cca. 30 ° pod 'arafatkom' ostareli čakajo na zdravnika. Gospa je vidno utrujena čepela na zidku, gospod se je opiral na ograjo. Vstop v prazen, klimatiziran zdravstveni dom je le takrat, ko te pokličejo. O klopci, stolu, kaj šele kakšnem avtomatu z vodo lahko samo sanjajo. Seveda, virus.

Žalost, žalost in še enkrat žalost. In jeza. Nepopisna jeza. Kje ste, klin*eva država, da poskrbite za najranljivejše? Kaj če bi nehali loviti pokemone z vašimi aplikacijami, nas filat z lažmi in bi se za spremembo osredotočili na problem, ki ga imate pred očmi? Ko bo koga infarkt na parkirišču, ga boste pisali pod žrtve korone? Ne, niso to žrtve korone, ampak žrtve vaših ukrepov. Na vaši vesti so.«

Prišlo bo deževje. Imate tudi vi kakšno podobno žlahtno izkušnjo? Tole je moja, pred časom sem morala v banko, osebno, ni šlo drugače, in je malce kapljalo, ko sem odskakljala od doma, bo že, sem si rekla, saj bom takoj nazaj, potem sem pa čakala zunaj, lep čas, na nalivu, pod dežnikom, ker je bila vrsta dolga in nadstrešek kratek, in sem prišla domov konkretno mokra in zelo kvalitetno besna. Vrste niso za reve, očitno.

Razumem, ukrepe so uvedli, ko smo še vsi mislili, da bodo trajali le nekaj tednov. Zdaj je pa že lep čas jasno, da bodo virus in ukrepi še dolgo z nami. In je čas – že zdavnaj je napočil – da se nekaj spremeni, da se za čakajoče poskrbi tako, da jim ne bo treba stati zunaj, ne zdaj na žgočem soncu in ne takrat, ko ga bodo zamenjale jesenske plohe in zimski snežni meteži.

Več v reviji Zarja Jana št. 36, 8. 9. 2020