ineza sotler 2 Dobra karma

V svoji bitki z rakom znana Slovenka vidi pekel in...

šamanka Svet24.si

Medijka in šamanka pravi, da bo po koroni bo ...

steinbuch-pl3 Reporter.si

Pri nas je že skoraj javna skrivnost, da Janša ...

milan krek Svet24.si

Krek o "bistveno nižjih številkah" in možnosti ...

20200525-01006354 Necenzurirano

Lahko Slovenija preživi še leto in pol Janše?

Georgina Rodriguez 2 Odkrito.si

Izpraznila je Pradino trgovino

Saša Lendero, Miha Hercog Odkrito.si

Saši Lendero in Mihu Hercogu uspel še en veliki ...

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Zgodbe

Kdo nam bo prideloval hrano?

»To vprašanje bi si morali postaviti vsi, in to pri vsakem obroku, ki ga zaužijemo – torej večkrat na dan, pri vsakem nakupu hrane, ki ga opravimo, na vsakem dopustu, ki ga preživimo v naravi … Kajti to je vprašanje, ki zadeva vse nas. Ne samo kmete, temveč celotno družbo, ki je soodvisna od kmetovanja. In postaviti si ga moramo danes, ne jutri, ko bo mogoče že prepozno,« je prepričana Korošica Anja Mager, 26-letna predsednica Zveze slovenske podeželske mladine.

Upam si trditi, da na ljudeh, kakršna je moja sogovornica, počiva svetlejša prihodnost Slovenije. Je izobražena, širokih obzorij, razgledana in strastno predana želji, da poklic kmeta povzdigne na (zasluženo) višjo raven. Je sodobno dekle, ki je odraščalo na kmetiji. V tem podeželskem svetu vidi svojo prihodnost.

Anja Mager prihaja iz Tolstega Vrha pri Ravnah na Koroškem. Končala je študij agronomije na biotehniški fakulteti, trenutno končuje drugo stopnjo študija ekonomike naravnih virov na Dunaju. Dela tudi kot kontrolorka ekološkega kmetijstva in se z velikim veseljem usposablja za predelovalko mesa po tradicionalnem postopku. Anja in njej podobni mladi ljudje si želijo sprememb in kmetijske politike, ki bi kmetom zagotovila primerno plačilo in dostojno življenje.

Vse kaže, da je na podeželju čedalje manj mladih, ki si upajo sprejeti breme prevzema kmetije. Za družbo bo zagotovo velik izziv, kako čim več mladih prepričati, da bi se ukvarjali s kmetijstvom.

Mladi morajo v kmetijstvu videti priložnost za dostojno življenje, vendar dohodki od kmetij, na žalost, še vedno niso takšni, da bi jim to omogočili. Seveda so tudi svetle izjeme. Dejstvo pa je, da smo mladi s kmetij tisti, ki bomo tudi v prihodnje pridelovali hrano, zato je izjemno pomembno, da se razmere v kmetijstvu čim prej uredijo.

Se vam zdi smiselno vprašanje, kdo bo v prihodnosti kmetoval v Sloveniji in Evropi?

Vprašanje je vsekakor zelo na mestu. Postaviti bi si ga morali vsi pri vsakem obroku, ki ga zaužijemo – torej večkrat na dan, pri vsakem nakupu hrane, ki ga opravimo, na vsakem dopustu, ki ga preživimo v naravi … Kajti to je vprašanje, ki zadeva vse nas. Ne samo kmete, temveč celotno družbo, ki je soodvisna od kmetovanja. In postaviti si ga moramo danes, ne jutri, ko bo morda že prepozno.

Številke niso spodbudne?

V slovenskem in evropskem kmetijstvu je manj kot šest odstotkov gospodarjev kmetij mlajših od 35 let. V Sloveniji je povprečna starost gospodarja oziroma upravitelja kmetijskega gospodarstva 57 let. Povprečna starost mladega prevzemnika je 30 let, mlade prevzemnice pa 35 let. To nas opozarja, da se moramo tega lotiti celovito in takoj, saj se hrane ne da pridelati brez skrbnega gospodarja.

Je to poklic, od katerega mladi »bežijo« zaradi slabega ekonomskega položaja, slabega podpornega okolja, nedostojnega dohodka …?

Ne bi rekla, da mladi od njega bežijo, je pa res, da v tem poklicu vse težje najdejo ekonomsko in socialno varnost. V Sloveniji imamo veliko mladih, ki delajo na kmetijah, a kmetij (še vedno) niso prevzeli, in to iz različnih razlogov. Med drugim tudi zato, ker njihova kmetija (še) ne zagotavlja dovolj dohodkov za eno delovno mesto in ker bi prevzem kmetije zanje pomenil izgubo socialne varnosti – med drugim dodatka za vrtec, šolske malice za otroke in dohodnine, ker se na ravni države še vedno ne upošteva, da njive, travniki, polja, traktorji … niso kmetov prestiž, temveč nuja za opravljanje osnovne dejavnosti. Seveda pa je to le eden od problemov, ki pestijo mlade in močno pripomorejo k slabi statistiki mladih prevzemnikov. Vsem, ki ostanejo, je zagotovo skupna ljubezen do kmetijstva, to pa je eden pomembnih vzvodov za razvoj kmetij.

Včasih je spoštovanje tistega, kar so naredili predniki, odločilno, zaradi česar se odločijo za prevzem?

Mladih, ki se odločijo za prevzem kmetije, ne vodi zgolj in samo ekonomska logika. Če bi jih, bi bilo kmetij še manj. Pa vendar je ekonomska logika ključna za to odločitev. Ne želijo si životarjenja in preobremenjenosti, temveč primeren dohodek, ki omogoča dostojno življenje ter zagotavlja socialno in ekonomsko varnost. Res pa je, da je skoraj vedno v ozadju ljubezen do poklica kmeta in spoštovanje tistega dela, ki so ga opravili naši predniki, nekoliko pa tudi odgovornost.

Mladi kmetje kmetujejo oziroma bodo kmetovali drugače?

Pri doseganju ekonomske trdnosti mladi gledajo predvsem na to, kako natančno kmetovati in kako bi s povezovanjem, sodelovanjem, digitalizacijo in robotizacijo optimizirali stroške, povečali pridelavo in predelavo ter, kar je vse bolj ključno, prihranili čas.

Več v reviji Zarja Jana, št. 35 , 1.9.2020