alex volasko Dobra karma

Najlepši slovenski zvezdniški par gre končno ...

HUAWEI_P40_0021 Svet24.si

Pet razlogov, zakaj izbrati Huawei P40 lite

frizerji2 profimedia-0516964947 Svet24.si

Zaščitna oprema golta denar, bo moralo tisoč ...

italija, sardinija, plaža Svet24.si

Zahteva, da se jih ne obravnava kot kolonijo ...

kuzma, korona-virus, meja, mejni-prehod Necenzurirano

Ko te izsiljuje Dunaj, se ti stoži po Bruslju

jelena karleuša Odkrito.si

Ljubil naj bi jo znan turški igralec!

jurij zrnec Njena.si

Jurij Zrnec na novi fotografiji popolnoma ...

Zgodbe

Vemo veliko več, a še vedno premalo

Ameriški Inštitut za zdravstveno meroslovje in ocenjevanje (IHME) je pred enim mesecem Sloveniji napovedal, da bomo 4. maja imeli 104 mrtve zaradi koronavirusne bolezni 19. Bili so blizu, zmotili so se za šest ljudi, v našo korist. V Evropi je po številu mrtvih Italijo prehitela Velika Britanija, vendar mnogi pravijo, naj nas raje zanimajo primerjave števila umrlih zaradi vseh razlogov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Res ni videti smisla v poročanju o, recimo, dveh novih umrlih v naši državi v enem dnevu, ko pa nihče ne poroča o številu tistih, ki so na isti dan umrli zaradi kopice drugih težav. Sicer pa je spet življenje na slovenskih ulicah in dobili smo rezultate RAZISKAVE.

To je bil teden, ko smo zaradi prehitro ali pa nepremišljeno napovedanega dneva razglasitve rezultatov nacionalne raziskave nanje nestrpno čakali iz dneva v dan. Dočakali smo jih in bili kar malo razočarani, čeprav so raziskovalci opravili veliko delo v zelo kratkem času. Kaj smo izvedeli? Da je prekuženost Slovencev z novim koronavirusom nizka. Kakšno presenečenje, so se pridušali mnogi, ko pa smo bili zaklenjeni doma in v občine ter smo se kljub pogostemu oštevanju odgovornih večinoma držali predpisanih navodil. 41 ljudi izmed 1368 doslej sodelujočih v raziskavi je imelo protitelesa proti novemu koronavirusu, kar pa še ne pomeni, da lahko z gotovostjo sklepamo o njihovi imunosti. To bomo lahko storili šele ob naslednjem valu epidemije, če te osebe ne bodo zbolevale, je pojasnil dr. Mario Poljak, vodja laboratorija za molekularno biologijo pri Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani. Raziskovalci bodo tistim, ki so sedaj sodelovali v raziskavi, sledili še pol leta, oktobra bodo ponovili testiranje in tako izvedeli, kaj se je dogajalo čez poletje. Četudi se zdi, da raziskava v tem trenutku ni povedala toliko, kot smo si obetali (iz rezultatov ne moremo in ne smemo sklepati niti o smrtnosti), pa bo za prihodnja dognanja zelo pomembna.

Slovenski državljani smo si od raziskave obetali veliko tudi zaradi napovedi vladnega govorca, ki je ob nenehnih vprašanjih o rahljanju ukrepov, še posebej o odpiranju šol, govoril, da bo prav od rezultatov raziskave odvisna postopna normalizacija našega življenja.

Da je prebivalstvo naše države še naprej zmedeno oziroma je njegovo zaupanje v sposobnost političnih odločevalcev potonilo (prav zaradi tega je mnogim vse »padlo dol« in zanikajo virus ter ne verjamejo več niti avtoritetam, kot so infektologi – kar je bilo še posebej očitno iz komentarjev pod nedavnim intervjujem z dr. Tomažičem na Radiu 1), so pripomogle kontradiktorne izjave Kacina, ki je po objavi rezultatov dejal, da izsledki raziskave ne morejo biti podlaga za odločitve, saj da je vzorec preiskovancev premajhen. Pa razumi, če moreš!?

Odkritje tedna. Smo pa izvedeli, da bi tudi pri nas bilo možno raziskati, ali je bil koronavirus v državi prisoten že pred razglasitvijo epidemije, saj se odvzeti brisi oziroma vzorci obolelih za prehladnimi obolenji hranijo vso sezono obolenj. Seveda postopki za začetek take preiskave niso preprosti niti hitri, gotovo so povezani tudi s financami.

Namreč, tudi mi bi si želeli podobnega odkritja, kot se je zgodilo v Franciji. Tako bi Slovenci, ki vedno glasneje razmišljajo o tem, da je bil neki čuden virus v državi že januarja in februarja, ko so bile šole napol prazne, končno dobili tudi znanstveno potrditev. Večina si to pravzaprav želi slišati.

V Franciji so ugotovili, da je bil novi koronavirus v državi prisoten že konec decembra. To je pokazal ponoven test brisa bolnika, ki so mu 27. decembra diagnosticirali pljučnico. Doslej je veljalo, da so bili prvi trije okuženi v Franciji potrjeni 24. januarja –  dva sta bila prišleka iz Vuhana, tretji je bil njun družinski član. Bolnik, ki je decembra imel pljučnico, je v petdesetih letih, okreval je dobro, kako se je okužil, pa mu ni jasno – na območjih z okužbami ni bil. Vodja oddelkov za urgentno medicino v bolnišnicah Avicenne in Jean-Verdier Yves Cohen je po tem odkritju pozval še druge virologe, naj za koronavirus testirajo stare brise.

Vedno znova Švedska. Svetovna zdravstvena organizacija, ki so ji v tej epidemiji nekateri politiki oporekali kredibilnost in ji torej mnogi ljudje sploh ne zaupajo več, pa je javno ocenila strategijo švedskega boja z epidemijo. In to kot ustrezno! Radikalni ukrepi zaradi pandemije imajo marsikje uničujoč vpliv na zdravstvo. V ZDA so, na primer, med pandemijo odpustili več kot 43.000 zdravstvenih delavcev in zaprli številne bolnišnice zunaj večjih mest.

Imajo pa tako kot v Sloveniji, kjer je bilo od 98 umrlih zaradi covida-19 kar 78 stanovalcev domov za starejše (deset jih je umrlo v bolnišnicah, 68 pa v domovih), tudi na Švedskem težave z razširjenostjo virusa po domovih za starejše. Švedski radio je poročal, da v njihovih domovih primanjkuje osebne zaščitne opreme kot tudi osebja, ki se zelo boji biti v isti sobi z okuženimi.

Več v reviji Zarja Jana, št. 19, 12. 5. 2020