Hajni Blagne Dobra karma

Mlajši brat Helene Blagne že 40 let živi ...

Melvin Luca Weiß Svet24.si

Po izginotju in smrti malčice zdaj iščejo še ...

ivan zidar pl Reporter.si

Vojna zakoncev Zidar (2.): Osebni stečaj Ivana ...

Mosad, Mossad, Svet24.si

Atentati, ugrabitve in vohunjenje - izraelski ...

Screenshot 2020-04-14 at 13.53.29 Necenzurirano

Ne STA, Urbanija pretaka javni denar v zasebne ...

Mariah Carey Odkrito.si

Skrita zgodba božične pesmi Mariah Carey

V imenu ljudstva Njena.si

Umrl dedek igralke Ajde Smrekar

Zgodbe

Kaj pa drugi zdravniki in bolniki?

Zadnje čase je videti, kot da obstaja samo že covid-19. Vsa poročila, vsi mediji, vsa družbena omrežja se ukvarjajo samo še s tem. Koronavirus gor, koronavirus dol. Koliko je okuženih, koliko mrtvih. Saj ne, da ne bi bil to trenutno res največji problem Slovenije, njene populacije, njenega zdravstva in gospodarstva, a obstajajo tudi bolniki s kroničnimi boleznimi, ki potrebujejo dializo, morda operacijo srca, trebušne slinavke ... Kaj se dogaja z njimi? Čakajo v nepreglednih vrstah ali pridejo na vrsto tudi med vseobsegajočo epidemijo? Kaj počnejo zdravniki, ki se ne ukvarjajo z okuženimi in obolelimi s covidom-19? So doma ali delajo? Kam z bolečim zobom? Vam ga bodo kar izpulili, ker smo pač v »vojnem stanju«? Kam se obrniti po zdravje v teh groznih kriznih časih?

UKC Ljubljana deluje. Najprej smo seveda »zaslišali« našo največjo hišo zdravja, Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Sam generalni direktor, dr. Janez Poklukar, nas je »potolažil« z besedami: »UKC Ljubljana opravi kot osrednja slovenska zdravstvena ustanova letno približno milijonov pregledov in sprejme v bolnišnico okoli sto tisoč ljudi, to je tretjina vseh slovenskih bolnišničnih kapacitet in storitev. Zaradi varnosti bolnikov smo ob začetku epidemije zmanjšali obseg storitev na nujna stanja, zdravljenje raka in porodništvo. Ne glede na to imamo dnevno hospitaliziranih tisoč bolnikov, od katerih jih je trenutno (odgovor smo dobili v četrtek, 2. aprila, op. a.) 55 hospitaliziranih zaradi bolezni covid-19. V ambulantah opravimo še vedno približno 1500 pregledov na dan, kar je dobra tretjina števila pred začetkom epidemije. Naš dispečerski center in reševalna postaja imata enak obseg dela. Urgenca ima zaradi manj poškodb manjši obisk, vendar je zaradi uporabe varovalne opreme obravnava bolnikov bistveno zahtevnejša. V vmesnem času skušamo čim več posvetov opraviti po telefonu ali v obliki e-posvetov, del bolnikov s covidom-19 spremljamo preko telemedicine. Šola za starše, ki je prekinjena drugič od leta 1955 (prvič med vojno 1991, op .a.), je dobila videovsebine in veseli smo, da porodi v ljubljanski porodnišnici še naprej varno potekajo. Najzahtevnejša nujna stanja iz celotne države med drugimi prevzemajo očesna klinika, nevrološka klinika, stomatološka klinika in otorinolaringološka klinika. Pediatrična klinika skuša ob izredno poostrenih varnostnih ukrepih opraviti čim večji obseg dela z najranljivejšimi otroki. Ob tem v dobrem sodelovanju z drugimi bolnišnicami delimo dobre prakse in rešitve v tem hitro spreminjajočem se času ter hkrati razmišljamo, kako bomo ob koncu epidemije čim hitreje nadoknadili vso dejavnost, ki je bila zdaj začasno ustavljena.«

Ni res, da vse stoji. Tako generalni direktor. Po razlago smo se obrnili še na dr. Zlatka Frasa, strokovnega direktorja Interne klinike UKC Ljubljana: »Ni res, da vse stoji, da se ukvarjamo samo s covidom-19. Če se komu zdravstveno stanje poslabša tako, da to predstavlja resno nevarnost ali bi lahko pripeljalo do resnih zapletov – mi delamo tako kot prej. Na interni kliniki imamo od 460 postelj še vedno zasedenih 370 – torej 80 odstotkov hospitalne dejavnosti teče naprej. Polovico bolnikov sprejmemo neposredno preko urgence, preko naše internistične urgentne dejavnosti, preostalih 50 odstotkov pa je takšnih, pri katerih je treba narediti poseg, da se jim stanje ne bi poslabšalo – npr. bi lahko doživeli infarkt, srčni zastoj, avtoimunske bolezni, levkemija, rak ..., vse to delamo kot prej. Največji je kardiološki oddelek – če doživiš srčni infarkt, si tudi zdaj takoj obravnavan, ne glede na to, ali si okužen ali sumljiv; mi bomo še vedno naredili razširitev žile takoj, če je mogoče, že v prvi uri. Vsi smo seveda zaščiteni proti virusu, a se s tem ukvarjamo šele naknadno, po akutnem posegu. Če je bolnik v življenje ogrožajočem stanju, tudi zamenjamo srčno zaklopko. Če pride pri bolnikih do zapletov po presaditvi srca, do poslabšanja – jih tudi še vedno sprejemamo. Tiste, ki jim srce peša, prav tako. Skratka, velik del dejavnosti še vedno poteka, a tega ne obešamo na veliki zvon. Moramo pa zelo paziti, da kardiološki bolniki nimajo drugih okužb. Če se ti okužijo, je njihov potek zelo slab. Rajši naredimo kakšen test več kot manj. Velik oddelek je tudi gastroenterološki, z vnetji trebušne slinavke, rakom debelega črevesa, s kronično vnetno črevesno boleznijo, na te bolnike nismo pozabili, zdraviti jih moramo ves čas. Prav tako mora delati oddelek za nefrologijo – če bi nehali opravljati dialize, bi vsi umrli v treh dneh. Tudi na oddelku za žilne bolezni se ukvarjamo s trombozami, črnimi nogami, diabetikov imamo ogromno, vsak dan so kakšni zapleti. Tudi bolniki, ki dobivajo biološka zdravila, jih seveda dobivajo še naprej, v dnevni ambulanti. Mi smo tukaj za nujne stvari, ne glede na covid. Za življenjsko ogrožajoče stvari.« Torej v zdravstvu ne obstaja samo covid, čeprav je zadnje čase res videti tako. »Ne menjamo pa kolkov, ker zaradi tega človek ravno ne umre. A če bi bilo nujno, bi jih tudi,« je še dodal dr. Fras. 

Več reviji Zarja Jana 07.04.2020