Kaleigh Hendershot Svet24.si

VIDEO: Američanki Hrvaška ubila voljo do ...

lovilec sanj Svet24.si

VIDEO: Rekordno velik talisman pred zlom varuje ...

tišina Svet24.si

Le zakaj nas bi bilo tako strah biti sami?

marko noc pl1 Svet24.si

Kardiolog Marko Noč: Če bi sledili toku ...

ZR sep 19 – slovenski vrt FOTO 1 Odkrito.si

Nove gredice na starem borjaču

Sulli, Choi Jin-ri Najstnica.si

Umrla zvezdnica K-POPa

polka1 Njena.si

Blaž Švab prvič spregovoril o svoji izbranki?

Zgodbe

Zaradi neurij se umira

Bomo prišli v fazo nekontroliranega segrevanja? Takrat bomo povsem izgubili nadzor nad zmožnostjo prilagajanja!

Avtor:

Marija Šelek

Značke:

Medtem ko sta na zahodu Švice in v nekaterih predelih severne Italije v soboto in nedeljo, 23. in 24. junija, povzročala škodo močan veter in deževje, so se v Grčiji spopadali s kar sto požari. Prav tako so imeli močno točo v Romuniji. Pod vodo so bile ulice Beograda, kjer so ljudje prizore opisovali kot kataklizmične. Namesto da bi upoštevali opozorila pristojnih služb, naj zapro okna in ostanejo doma, so zgrabili svoje telefone ter snemali in fotografirali močan naliv, naraščajočo reko, ujeli so kopalca v umazani vodi, ki je drla po ulicah, celo deskarja! Verjetno ljudem res ne moremo zameriti drobnih »užitkov« v nesreči, ampak takšno početje je predvsem nespametno. Naučiti se bomo morali ravnanja v tovrstnih razmerah, saj jih po besedah klimatologa Slameršaka še ne bo konec.

Najprej so v minulih dneh nastopila neurja, zdaj napovedujejo vročinski val. Je to nekaj običajnega zadnja leta? Ali je to nekaj, nad čimer bi morali biti zaskrbljeni?

V zadnjih letih je običajno, da vremenske ujme in vročinski vali čedalje pogosteje postavljajo rekordne vremenske ekstreme. Letošnji junij bo najbrž najtoplejši v zgodovini meritev. Vseh pet najtoplejših poletij v Evropi: 2002, 2003, 2010, 2016 in 2018, se je zvrstilo v zadnjih dvajsetih letih. Vse pogostejši so tudi dogodki ekstremnih padavin in rečnih pretokov s poplavami. Seveda so ekstremni vremenski dogodki razlog za skrb. Leta 2003 je v Evropskem vročinskem valu denimo umrlo 60.000 ljudi.

Se da čemu takemu izogniti?  

Razlog za pogostejše ekstremne vremenske pojave je pospešeno segrevanje ozračja. V Sloveniji se je ozračje v zadnjih petdesetih letih segrelo za dve stopinji Celzija. Podnebnim spremembam se ne moremo izogniti, saj že živimo na segretem planetu, lahko pa omejimo nadaljnje segrevanje in se nanj nekoliko prilagodimo. V tem duhu znanstveniki pozivajo k takojšnjim ukrepom, da se izognemo katastrofalnim podnebnim spremembam.

neurje evropa3.jpg
Takšna količina padavin je običajna za mesec dni.
Revija Zarja

Napovedujete še hujše spremembe?

Podnebne spremembe, ki so se zgodile, so nepovratne, zato bomo vročinskim valom, kot je trenutni, priča tudi v prihodnosti. Škoda, ki so jo storile nepremišljene investicije v fosilne vire energije, je nepovratna. Vendar imamo proste roke, da sprejmemo ukrepe, da ustavimo trend, po katerem vročinski valovi in ujme postajajo še hujši. Dokler bomo energijo pridobivali iz fosilnih goriv, se bo ozračje segrevalo in s tem se bodo vremenski ekstremi krepili. Edini smiselni ukrep je opustitev fosilnih virov energije. Prehoda na alternativne vire energije, kot so denimo obnovljivi, seveda ne gre izvesti čez noč, vendar je levji delež prehoda moč opraviti v desetletju, če bi za to obstajal interes vodilnih politikov.

Česa se moramo še bati?

Največja skrb podnebnih znanstvenikov je, da bomo z nadaljnjim onesnaževanjem povsem uničili planetarne sisteme za uravnavanje sprememb temperature. V tem primeru stanje planeta naglo preide v fazo nekontroliranega segrevanja, kar pomeni, da bi povsem izgubili nadzor nad zmožnostjo prilagajanja. Govorimo o segrevanju za štiri stopinje in več. Življenje na tako segretem planetu je nezamisljivo, zato se s tem vprašanjem znanstveno tako rekoč nihče ne ukvarja.

Več v reviji Zarja/Jana št. 27, 2. 7. 2019.