IMG_20180401_134602 Odkrito.si

Tanja Žagar tega ne bo nikoli pozabila! S sinkom ...

sandra selihovic Svet24.si

Sandra ima jasno začrtan cilj

Žalostna ženska Petisvet.si

Žalostna resnica o njej, ki o drugih grdo govori!

cerkev svetega pavla_muenchen Svet24.si

VIDEO: Panika v cerkvi, košare z velikonočnimi ...

samantha cohen 1 Svet24.si

Meghan znova šokirala: zdaj je sporočila, ...

10_Miha_Perat Njena.si

Zvezde plešejo: Takšno soprogo ima Miha Perat

ema in milan Njena.si

Milan razkrinkal priljubljeno Emo?

Zgodbe

Nihče ne študira medicine zato, da bi odšel v tujino!

Nevzdržne razmere v ambulantah, opozorila in odpovedi zdravnikov ter zapleteno stanje v zdravstvu na robu kolapsa: študenti medicine takšne razmere dobro poznajo, a njihove odločenosti, da želijo opravljati zdravniški poklic, nič ne omaja. Prihodnost vidijo optimistično in poudarjajo, da je treba poleg izpostavljenih slabih upoštevati tudi dobre stvari. Pa še študentsko življenje je super!

Avtor:

Stane Mažgon

Značke:

Eden od razlogov za pogovor s študenti medicine je bil dogodek, imenovan Krog zdravja, ki bo 17. aprila v središču Ljubljane. To bo priložnost tako za mimoidoče, ki bodo lahko opravili koristen in brezplačen pregled, pa tudi za študente medicine in mlade zdravnike, ki dogodek organizirajo in se tako srečajo z zdravstveno prakso (več v okvirju). Pri tem pa se ni bilo mogoče izogniti resnim težavam v našem zdravstvu. Čez nekaj let se bodo morali kot mladi zdravniki soočiti z njimi. Jih občutijo že kot študenti in jih stanje obremenjuje? V pogovoru so sodelovali študentke in študenti Erazem Bahčič in Žan Bratuša iz prvega letnika, Jure Bosanac in Laura Ahlin iz drugega ter Matej Grižančič, Olga Gordejeva, Romana Vranešič iz tretjega letnika medicinske fakultete v Ljubljani. Vsi sodelujejo v projektu Misli na srce.

Ne želimo biti sužnji sistema. Študenti so se strinjali, da so težave v primarnem zdravstvu velike. »Zdravniki ne želijo večjih plač ali drugih stvari, zahtevajo le normalne razmere za delo, ki jih naša država v dolgih letih ni uspela zagotoviti.« Tudi študenti medicine se ne odločajo za specializacijo družinske medicine, čeprav se marsikomu zdi  zanimiva, ker ne želijo biti sužnji sistema. Največja težava je, da zdravnikov primanjkuje. Kljub temu se za vsako specializacijo razpisuje manj mest, kot bi bilo potrebno za doseganje evropskih standardov, torej manj, kot je evropsko povprečje na število prebivalcev. Načrtovanje mora biti dolgoročno, kratkoročno pa je treba izboljšati razmere v družinski medicini, saj bi v urejenih razmerah številni študenti želeli opravljati to specializacijo in poklic. 

Ni vse tako slabo. Se bodo stvari uredile ali bo nastal kolaps? Študenti so optimistično komentirali: »Ko so razmere zelo slabe, se sproži več ukrepov in stvari se začnejo urejati. Ministrstvo se zagotovo intenzivno ukvarja z reševanjem težav.« Kaj pa cela vrsta škandalov, ki je pretresala zdravstvo? Izgube, provizije, nepravilnosti, tožbe, nakupi opreme na robu gospodarskega kriminala – kako jih komentirajo? Tudi v zdravstvu ni nič drugače kot v drugih dejavnostih, menijo. Nepoštenost je človeška lastnost, ki se ji ni mogoče izogniti, se je pa treba proti njej boriti. Zdravstvo je prikazano v slabi luči, a težave so splošne. Jure Bosanac: »Zdravstvo in medicina sta na udaru medijev, vsak dan se o tem lahko zasledi nekaj prispevkov. To je razumljivo, saj gre za življenje in zdravje ljudi, pa tudi za ogromna sredstva, ki jih temu namenjamo.« V našem sistemu stvari niso le slabe. Ne smemo pozabiti, da je zdravstvo pri nas še vedno poceni, če se primerjamo z drugimi razvitimi državami.

O tujini ne razmišljamo. Ali kateri od študentov razmišlja o odhodu v tujino po končanem študiju? »Na našo fakulteto verjetno nihče ne pride zato, da bi po študiju odšel v tujino!« Študenti medicine veliko hodijo v tujino na izmenjavo, a se z veseljem vračajo domov. Zdravstvena mreža, bolnišnice in razmere pri nas niso tako slabe, kot se jih želi predstaviti. Kar ne pomeni, da v tujini razmere niso boljše, še posebej če se primerjamo z Avstrijo ali drugimi razvitimi državami. Matej Grižančič: »Neprijetne so pripombe, ki jih včasih slišimo, naj gre mlad zdravnik v tujino, a prej mora vrniti denar, ki je bil vanj vložen med študijem. Ljudi, ki tako komentirajo, bi vprašal, ali so morda šest let plačevali moje bivanje v Ljubljani, učbenike, hrano ... Tudi naši starši so davkoplačevalci in diplomo pridobi posameznik, zato se lahko sam odloči o svoji prihodnosti. Pri nas se poudarja, da smo izkoristili priložnost in skoraj pobegnili. O drugih naravoslovnih vedah se govori kot o zgodbah o uspehu.«

Stres in sprostitev. Najbolj negativna stvar njihovega študija je gotovo stres, so soglašali sogovorniki. Ta je videti kot vnaprejšnja priprava na bodoči poklic. Izpiti so zahtevni, roki za priprave pogosto kratki. Romana Vranešič je povedala, da imajo v tretjem letniku vsak teden kolokvij, ob tem pa še obvezne vaje. Za študij ali sprostitev v dnevu zmanjka ur. Vsak se znajde po svoje: nekateri se učijo ponoči, drugi v družbi.« Tudi projekt Misli na srce »ponuja druženje, odklop, koristno s prijetnim«. Omenili so še pretresljivo zgodbo o pediatru, ki si je pred kratkim vzel življenje. O vzrokih za to ni mogoče razpravljati, a dejstvo je, da je pritisk v zdravniškem poklicu zelo velik, stresna je vsaka odločitev sproti in zdravniki morajo biti stabilni ljudje, stebri, ki znajo zdržati tudi pritiske situacij in okolice.

Več v reviji Zarja št. 15, 9. 4. 2019.