madelaine petsch Odkrito.si

Madelaine Petsch: Mučili so jo napadi panike

horoskop_zodiak_znaki Svet24.si

Horoskop za nedeljo, 25. avgusta

brezčasna ljubezen Svet24.si

7 vrst ljubezni, ki jih je zaznamovala večnost

poplave, vuzenica Svet24.si

FOTO in VIDEO: Sobotna neurja: zalite hiše, toča...

Ljubezen po domace20 Svet24.si

Voditeljica Ljubezni po domače: "Po snemanjih ...

filip-pesek_pl Njena.si

Sin Rosvite Pesek je zaročen

gasper kramar Njena.si

Izgubil 95 kilogramov in osvojil nov cilj!

Zgodbe

Iščemo slovensko Greto Thunberg!

Prihodnost se piše ob petkih

Ta petek bo ljubljanski Kongresni trg – ob simbolični uri pet do dvanajstih – zavzela mladina. Tole nam bodo prišli povedat: dovolj je! Prišli bodo zahtevat, naj jim vrnemo njihovo prihodnost, naj jim zapustimo čistejši planet.
Že mesece se mladina po vsem svetu zbira ob petkih in protestira, ta petek pa napovedujejo največje demonstracije doslej, na vseh celinah, v 72 državah, v več kot 700 mestih. »Zdaj boste slišali naš glas,« so napovedali. Ja, zdi se precej verjetno. Protest iz sedemstotih mest se kar dobro sliši.
In vse se je začelo zaradi švedske šestnajstletnice s kitkami.

Premladi so še, da bi lahko volili, pa so zato izbrali drugo najboljšo možnost: pritiskajo na tiste, ki imajo volilno pravico, na nejeverne grimse in trumpe tega sveta, na tiste, ki imajo oblast, da jim ohranijo planet. Zahteve protestnikov v različnih mestih niso povsem identične, vsem pa je skupno to, da zahtevajo od svojih vlad, naj omejijo izpuste toplogrednih plinov. Ljudje, ki danes še nimajo dvajset let, bodo po vsej verjetnosti še živi leta 2080 in bodo še kako izkusili posledice, če se segrevanje planeta ne bo zmanjšalo.

Mediji so na njihovi strani. Vlade pa ne vedno – belgijska ministrica za okolje je trdila, da ji je državna obveščevalna služba povedala, da za stavkajočimi šolarji v resnici stojijo okoljevarstvene skupine. Obveščevalci so to zanikali. Ministrica je odstopila. Avstralski minister za šolstvo je zagrozil, da bodo tisti, ki bodo 15. marca protestirali, kaznovani. »O. K. Slišimo vas. In ni nam mar. Vaša izjava spada v muzej,« mu je v odgovor tvitnila Greta Thunberg.

Mladi Avstralci in Belgijci so med najbolj vnetimi protestniki, Švicarji so pošteno zagreti in Nemci ob petkih radostno odkorakajo na ulice. Belgijska mladina je tistim, ki jih podijo nazaj v šolo, odgovorila s kljubovalnim plakatom: »Naredili bomo domačo nalogo, ko boste vi svojo.« Podprlo jih je več kot tri tisoč znanstvenikov.

Kradete mi prihodnost. Hecno, kako se iz malih stvari včasih razvijejo gibanja, ki jih občuti ves svet. V pol leta je švedska najstnica postala superzvezda, rockovska zvezda ekološkega gibanja. S trmo in odločnostjo je v nekaj mesecih dosegla več kot uveljavljene organizacije v več letih.

Greta Thunberg, letnik 2003, je hči igralca in operne pevke. Pri enajstih letih je padla v hudo depresijo, stanje planeta jo je spravljalo v obup, nehala je jesti, njena rast se je ustavila. »Bila sem zelo žalostna, ker je bilo s svetom vse narobe, vse je bilo narobe in mislila sem, da nima smisla živeti … Postala sem depresivna, nehala sem jesti, nehala sem govoriti, nehala sem hoditi v šolo.« Boj za okolje ji je pomagal, da se je izkopala iz depresije. Doma so kupili električni avto, nehali uporabljati letala – kar je tako rekoč pokopalo mednarodno pevsko kariero njene matere – in postali vegetarijanci. Maja lani je bila Greta ena od finalistk na razpisu švedskega časopisa za esej o podnebju, pa ni hotela na podelitev, ko je izvedela, da morajo finalisti v Stockholm priti z letalom.

Švedsko so lani vse poletje pestili vročinski valovi in gozdni požari, pa je Greta, ki se je sprva pridružila okoljevarstveni skupini, pa drugih ni mogla prepričati, da bi se ji pridružili pri protestu, rekla, prav, bom šla pa sama. In je tako 20. avgusta z na roko napisanim plakatom sama samcata odšla protestirat pred švedski parlament. Šolski štrajk je poimenovala svoj protest. In vsak dan za tem, vse do parlamentarnih volitev, je stala tam s tistim svojim napisom. Po volitvah pred parlamentom štrajka vsak petek. Zahteva, da Švedska spoštuje pariški sporazum iz leta 2016. »Zakaj bi se učila za prihodnost, ki je kmalu ne bo več, če pa nihče nič ne ukrene, da bi jo rešil?« se sprašuje. Njen oče pravi, da so doma sprva zelo oklevali, ali naj ji dovolijo protestirati, vendar poudarja, da je Greta med najboljšimi učenci na šoli in da vedno nadoknadi tisto, kar zamudi med petkovimi protesti.

Nočem, da ste optimisti. In tako štrajka že več kot pol leta, le da ni več sama. K protestnici s kitkami je pristopalo vedno več ljudi, ti so ji ponujali podporo in pomoč, prišli so novinarji … in Gretin petkov šolski štrajk je dobil krila. Začeli so jo vabiti kot govornico na najrazličnejša srečanja, povabili so jo, naj nagovori delegate ZN, ki so se prišli na Poljsko pogovarjat o podnebnih spremembah, januarja letos je govorila pred svetovno elito v Davosu. In prav nič jim ni prizanašala: »Nekateri ljudje, nekatera podjetja, nekateri odločevalci so zelo dobro vedeli, katere neprecenljive vrednote žrtvujejo, da lahko še naprej služijo nepredstavljive vsote denarja. In mislim, da mnogi od vas, ki ste danes tu, spadate v to skupino.« Govore si piše sama. Oče jo včasih prosi, naj jih malo omili, naj ne bo tako ostra, pa noče. »Odrasli kar naprej govorijo: 'Mladim smo dolžni dati upanje,' ampak jaz nočem vašega upanja, nočem, da ste optimistični, jaz hočem, da vas zagrabi panika.«

Njen cilj je pritiskati na politike, dokler se ne začnejo odgovorno obnašati. A zdi se, da je to še precej daleč – v Davos je prišla po 32 urah vožnje z vlakom, pri delegatih so pa našteli 1500 voženj z zasebnimi letali. Potem je skočila še v Bruselj – z vlakom, se razume –, in tam ji je očarani Juncker poljubil roko. In ji obljubil bilijon evrov v letih 2021–27.

Iščemo mlade aktiviste! Prepričani smo, da zagrete Grete niso doma samo na Švedskem, tudi mi imamo svojo Greto ali dve. Ali celo več, čeprav jim ni nujno tako ime, čeprav sploh ni nujno, da so ženskega spola, in tudi kitke niso obvezne. Z drugimi besedami, pomagajte nam najti mlade slovenske aktiviste, ki se na svoj način borijo za nekaj, v kar trdno verjamejo, in ki so v svoj boj znali pritegniti tudi druge. Ni nujno, da so ravno borci za okolje, lahko so svoje bojno polje zarisali tudi na kakšnem drugem področju – morda se borijo za boljše šolske malice? Za pravice gejev? Za čistejša stranišča? Za ogrožene žabe? Karkoli jim že dviguje pritisk, pomembno je, da so se svojemu boju posvetili z žarom in predanostjo. Prepričani smo, da je kar nekaj takih med nami. Pomagajte nam jih najti, pošljite nam njihovo ime, kje jih najdemo, in kratek opis njihovih aktivnosti na naslov zarja@media24.si.

Zakaj bi jih pustili, da se borijo sami, če jim lahko pomagamo?

Več v Zarji št. 11, 12.3.2019