bojan krizaj Odkrito.si

Neustrašni Bojan Križaj

operacija, kirurg Svet24.si

Kirurg pacientki pomotoma odstranil ledvico in ...

IMG_20190119_171335234 Petisvet.si

Čakre so povezane z vsem, kar se nam dogaja

bralka Svet24.si

Za oskrbo moža plača toliko, da ji za prehrano ...

Zvezdana Mlakar Svet24.si

Zvezdana Mlakar je pristala na urgenci

Miley Cyrus, Liam hemsworth Najstnica.si

Miley Cryus spregovorila o nosečnosti

Ajda Smrekar_foto David Lotrič Banović(1) Njena.si

Ajda Smrekar pred novo vlogo v svojem življenju

Zgodbe

Policija preganja bolnike, ki si gojijo zdravilo

Ko so v Kanadi oktobra legalizirali prodajo vseh oblik konoplje za osebno uporabo, je po družbenih omrežjih zaokrožil satelitski posnetek severnega dela celine, nad katerim se vije gost oblak dima. Šlo je seveda za tipičen šegav spletni mem. Ki pa spet ni bil tako daleč od resnice. »Doslej so imeli naši otroci vse prelahek dostop do marihuane, vse dobičke pa so želi kriminalci,« je čivknil premier Justin Trudeau. »Danes se to spremeni.«

Avtor:

Jure Aleksič

Značke:

Sanjski zaslužki. Progresivna in liberalna Kanada je doslej ves čas narekovala tempo pri mehčanju zakonodaje. Najprej glede uživanja, potem glede uvedbe uporabe konoplje v medicini … In težko si je predstavljati, da bo s to njeno zadnjo drzno potezo kaj drugače.

Sploh glede na to, kako veseljaško si z davki na konopljo kovčke že lep čas polni ameriška zvezna država Kolorado. Ocenjeno je bilo, da prebivalci Združenih držav za legalno in ilegalno konopljo vsako leto porabijo štirideset milijard dolarjev. Guardian poroča, da v Združenih državah ta čas kar dve tretjini vseh državljanov podpira celostno legalizacijo marihuane. Celo mladi podjetni lastnik tovarn legendarnih žvečilnih gumijev Wrigley’s je nedavno prodal družinsko podjetje in začel investirati v konopljo.

Tudi Kanada si lahko od konoplje obeta marsikaj lepega. Njena nekoč garažna podjetja za trženje kanabisa so v pičlih nekaj letih dosegla vrednost po milijardo ali več. Samo podjetje Aurora, ki je imelo še leta 2016 le 35 zaposlenih, jih ima danes več kot 1500, njegova vrednost pa kotira krepko čez deset milijard dolarjev. Nič čudnega, da čelniki tovrstnih podjetij napovedujejo, da bodo dobički kmalu presegli celo tiste od piva in pornografije.

Pri nas pa – represija. Ob vseh teh vrtoglavih podatkih bo najbrž težko zanikati, da se je razviti svet odločil, da je prihodnost videti zelena. Edino odprto vprašanje ostaja, kdo bo od tega najbolj profitiral: država, drobni gojitelji ali velike korporacije.

Seveda bi se veljalo vprašati, kako tem hitro spreminjajočim se trendom sledimo Slovenci. V odgovor bi sicer lahko uporabili kak zelo očiten pridevnik, a bo najbrž učinkoviteje, če konkretno ponazorimo. Po 31. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami so kazni za preprodajalce dejansko še vedno odmerjene v tolarjih. Ki jih potem preračunavajo v evre … Zato so globe pogosto čudno eksaktne, recimo 239,62 evra.

In še ena ponazoritev odzivnosti moderne slovenske države. Če v sklopu našega Pravno-informacijskega sistema kliknemo na besedilo Enotne konvencije ZN o mamilih, torej ključni dokument za postavljanje smernic na tem področju, ga lahko dobimo samo v francoščini in srbohrvaščini. Datum na zgornji levi strani dokumenta? 26. februar 1964.

Zaprašenost naše pravne podlage morda niti ne bi bila tako problematična, če bi se ta čudna prostodušnost potem prevedla tudi v prakso. A se ne. Študija Društva prekmurske pobude ONEJ iz leta 2014 je ugotovila, da naj bi bili uporabniki konoplje v Sloveniji deležni nekje trikrat toliko represije kot povprečen državljan EU. »To je kruh brez motike, torej denar brez truda … Tako za tožilce kot za sodnike in policiste, pa še za koga!« jedko komentira Božidar Radišič, aktivist in namestnik predsednice Zveze nevladnih organizacij na področju drog in njihove uporabe.

Nagrade ovaduhom. Radišič dobro ve, o čem govori. Zaradi treh s konopljo povezanih obsodb je v zaporu tudi sam presedel več kot sedem mesecev. Po njegovih opažanjih se v slovenski sodni praksi posest konoplje vse prepogosto enači s preprodajo, saj si s posledično višjimi kaznimi tako sodni uslužbenci kot kriminalisti višajo storilnostni rating.

»Ne verjamete?« se kislo nasmehne Radišič in na spletu odpre sodni register za Mursko Soboto. »Poglejte! Če odpreva spisek vseh sodnih razprav, lahko hitro razbereva, da ima šest sodnikov skupaj pogosto dejansko samo dvanajst razprav na teden. Torej po dve na enega. Da sploh upravičijo svoj obstoj, morajo torej dosegati čim bolj doneče obsodbe. In še en pomemben del sestavljanke: edini neobdavčeni uradni dohodek v Sloveniji je nagrada anonimnim policijskim informatorjem. Ki je vedno izplačana po presoji policije in v gotovini. Višja ko je izrečena kazen, lažje je upravičiti visoko anonimno izplačilo, ki seveda vse prepogosto konča v napačnih žepih. To je utečena praksa, samo da si tega nihče ne upa spraviti v javnost.«

Take trditve so vsekakor v sozvočju z ugotovitvami prej omenjene študije društva ONEJ. Po uradnih podatkih iz leta 2014 je bilo razmerje med prekrški in kaznivimi dejanji na področju z drogami povezanih deliktov na ravni EU 82 proti 18. Torej 82 odstotkov prekrškov in 18 odstotkov kaznivih dejanj. Uradni podatki za isto leto so to povprečje na slovenski ravni postavili na približno 70 odstotkov prekrškov in 30 odstotkov kaznivih dejanj. V prekmurski regiji, kjer je po poročilih s terena represija daleč najhujša, pa so zabeležili neverjetnih 30 odstotkov prekrškov in 70 odstotkov kaznivih dejanj!

Policija, odprite! Številke, pa če so še tako šokantne, seveda ne povejo cele zgodbe. Tu so tudi izkušnje čedalje večjega števila bolnikov, ki jih je pregovorno učinkoviti slovenski zdravstveni sistem zabodel v hrbet, zato so morali odgovore poiskati drugje. Mnogi so jih našli v zdravilnih učinkih kanabisa. Ker tovrstno zdravljenje ni poceni, so začeli za svoje potrebe konopljo gojiti doma, dokler jim ni na vrata pobutala policija.

Nedavno se je to zgodilo tudi predsednici Zveze nevladnih organizacij in ustanoviteljici društva Hopla konoplja Tanji Cvetrežnik. Zaradi anonimne prijave so ji policisti zasegli tako rastline kot obkladke, čaje in kreme, ki jih iz konoplje izdeluje sama. Pobrali so ji celo tri pare škarij in drage posebne posode za shranjevanje. Med racijo ji niso dovolili niti na stranišče pri zaprtih vratih. Eden od policistov naj bi ji prostodušno razložil, da zaseženega ne bo dobila nazaj, tudi če bo na sodišču oproščena.

(Tožilka je za domnevno zlikovko zahtevala celo pripor. A je na koncu popustila, ko ji je kriminalist po telefonu položil na srce, da je Tanja mati šestih otrok.)

Kot številni drugi bolniki, ki si sami pridelujejo konopljo, aktivistko zdaj bremeni »utemeljeni sum neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami«. Zaradi tega ji grozi zapor od enega do desetih let.

Rešitev je našla v konoplji. Tanja Cvetrežnik je nujo po samooskrbi začutila januarja leta 2010. In sicer po tem, ko jo je zadela huda možganska kap. »Po postavitvi diagnoze hudih možganskih krvavitev mi je zdravnik po tednu dni brez kakršnih koli pojasnil, pregledov ali terapij razložil, da je smrtnost v takih primerih okrog 80-odstotna. Preživelih 20 odstotkov pa ima praviloma hude trajne posledice. Ko sem ga vprašala, zakaj sem sama vse skupaj prestala tako brez posledic, je le skomignil z rameni: 'Ne vemo.'«

Tako je morala pojasnila poiskati sama. Bolj ko je raziskovala strokovno literaturo, bolj je postajala prepričana, da jo je obvarovalo prav uživanje zdravilnega prepleta učinkovin v konoplji.

»Pozitivna stimulacija endokanabinoidnega sistema v mojih možganih jim je najverjetneje omogočila, da so se mnogo hitreje in manj boleče obnovili po krvavitvi.« Med okrevanjem v bolnišnici je prvič resneje poskusila s kanabinoidnim maslom … Z njim je med drugim prav kraljevsko nadomestila Sanval, da je lahko v svoji razrvanosti počivala in se hitreje postavila na noge.

Nadaljnje raziskovanje jo je prepričalo, da so njeno kap zelo verjetno povzročili statini, ki ji jih je za zniževanje holesterola mesec dni prej predpisala splošna zdravnica. Od te boleče izkušnje naprej se je, najbrž razumljivo, odločila čim bolj oprijeti lastnih zelenih receptov. Ko se jo je sistem nedavno odločil kriminalizirati, ni samo vnesel strahu v njeno družino. Za povrh jo je kot številne druge bolnike porinil v naročje črnega trga. »Rastline sva s partnerjem v resnici začela gojiti,« pojasnjuje, »ker nisva več hotela dilerjem nositi velikih vsot denarja za zanič konopljo.«

Nevarni črni trg. Razcvet črnega trga na tako občutljivem področju je v resnici mnogo bolj zahrbtna reč, kot si marsikdo predstavlja. Preprodajalci skokovito naraščajoče število uporabnikov konoplje med drugim oskrbujejo z množico v najboljšem primeru pomanjkljivih informacij … Vse prepogosto pa so te informacije povsem napačne in potencialno zelo škodljive.

»Recimo glede odmerjanja,« pokima Tanja Cvetrežnik. »Javnost je že ničkolikokrat lahko slišala, da je ustrezen začetno odmerek pri konopljinem olju 'za riževo zrno'. Ampak halo, riž vendar lahko kupimo v zelo različnih oblikah! In zrna se med sabo lahko po velikosti razlikujejo tudi za sto odstotkov! Poleg tega: če gre za zelo močno olje in je oseba občutljiva, je lahko njena prva izkušnja zelo brutalna. Koliko smo že imeli takih primerov! Doživetje je lahko zanjo celo tako neprijetno, da jo za vedno odvrne od pametne in varne uporabe te čudodelne rastline!«

Predsednica Zveze nevladnih organizacij princip zlahka podkrepi tudi s konkretnim primerom. »Recimo, da nas pokliče gospa s hudo tesnobo in/ali depresijo. Že leta je na antidepresivih, a si jih želi zaradi stranskih učinkov opustiti … Pa je nekje prebrala, da je konopljino olje rešitelj za vse. Bog ne daj, da začne z visokim odmerkom! Zakaj? Ker postane s tem kandidatka za močan panični napad in célo paleto paranoj!«

Kaj konkretno bi v društvu Hopla Konoplja taki gospe svetovali? »Začnite počasi. Najbrž bo najbolje, da najprej poskusite s povsem legalnim konopljinim čajem, ki vas bo pomiril bolj kot olje ali smola ter vam tudi počasi vlil zaupanje v zelišče. No, s tem da bo tudi pri uporabi čaja zelo možno potrebno svetovanje … Saj smo ljudje tako individualna bitja in konoplja tako raznotera rastlina, da je za določitev ustrezne sorte in odmerjanja pogosto potrebno kar nekaj eksperimentiranja. Sama sem recimo potrebovala deset let gojenja, da sem našla tistih nekaj sort, ki mi najučinkoviteje pomagajo.«

Več v reviji Zarja št. 49, 4. 12. 2018.