pia zemljič Odkrito.si

Huda poškodba znane slovenske igralke

HOROSKOP Svet24.si

Horoskop za ponedeljek, 10. decembra

katja mihelčič Petisvet.si

Sanje so življenje brez fizičnega telesa

sneg, sani, termometer, zima Svet24.si

Če bodo padavine, bo snežilo! Vse je odvisno od ...

Rupert Grint, Ron Weasley Svet24.si

Zvezdnik se življenja pred to vlogo skoraj ne ...

blaz svab - ms Njena.si

Vesel dan za Blaža Švaba

Alenka Brezovšek Njena.si

Ljubezen po domače: Razkrit nenavaden parček

Zgodbe

Najboljši v Evropi!

Veliki uspeh slovenskega porodništva

Po zadnjih evropskih podatkih (poročila Europeristat) se Slovenija lahko pohvali z najnižjo neonatalno umrljivostjo (prvih 28 dni po rojstvu) v Evropi. Razlogi za to so različni: po eni strani imajo nosečnice na voljo veliko pregledov, s katerimi že zelo zgodaj odkrijejo nepravilnosti ploda in se lahko za prekinitev nosečnosti odločijo tudi še po 24. tednu nosečnosti; zdravnikom uspe prepoznati mogoče zaplete v nosečnosti in se nanje pripraviti; po drugi strani pa imamo odlične pediatre, ki znajo dobro oskrbeti tako nedonošenčke kot tudi donošene novorojenčke, pravi doc. dr. Miha Lučovnik, vodja enote za perinatalno intenzivno medicino UKC Ljubljana.


Tekst: Katja Božič

»Naši perinatalni rezultati – umrljivost novorojenčkov po 24. tednu nosečnosti – so med najboljšimi v Evropi, evropski rezultati so najboljši na svetu, kar pomeni, da je Evropa pravzaprav najvarnejši kraj za rojevanje tako za mame kot otroke,« je zadovoljen Lučovnik. »V Evropi imamo res najnižjo neonatalno umrljivost, ob prejšnjih dveh meritvah pa smo že bili med državami z najnižjimi vrednostmi neonatalne umrljivosti v Evropi, na kar smo lahko zelo ponosni.« Za dobre rezultate je med drugim zaslužno dobro predporodno varstvo, saj že zgodaj najdejo zaplete v nosečnosti in razvojne nepravilnosti pri plodu, poleg tega pa imamo tudi liberalno zakonodajo, kar se tiče prekinitve nosečnosti. Po drugi strani imamo tudi dobro neonatalno pediatrično oskrbo. »Povprečna nosečnica ima ne glede na starost in število porodov na voljo deset pregledov v ambulanti, kar tudi dobro vpliva na rezultate. Imamo malo nosečnic, ki pozno pridejo, ali tistih, ki sploh ne pridejo na pregled.«

Med državami z najmanj carskimi rezi v Evropi. Iz poročila je mogoče še razbrati, da se je Slovenija uvrstila med države z manjšim številom carskih rezov, čeprav, opozarja Lučovnik, število žal narašča skoraj v vseh evropskih državah. »Kljub temu pa smo z 21 odstotki med državami z najmanjšim številom carskih rezov v Evropi. Medtem jih je v Romuniji kar 47 odstotkov, na Cipru pa celo 57 odstotkov. Carski rezi prav gotovo rešujejo življenja mam in otrok, predstava, kakršno imajo nekateri, da je carski rez bolj varen za otroka kot vaginalni porod, pa je napačna.« Za naraščanje števila carskih rezov je krivih veliko dejavnikov, pravi Lučovnik. »Od tega, da imamo veliko žensk, ki so imele ob prvem porodu carski rez, pa ga bodo drugič imele spet. Potem pa so še druge medicinske indikacije, med katerimi je tudi patološki strah pred porodom.« Takšna nosečnica mora najprej obiskati kliničnega psihologa, ki to potrdi. Ta ji lahko tudi pomaga pri spopadanju s strahom ali vzroki zanj. »Če se ta pokaže že zgodaj v nosečnosti, imajo psihologi nekaj mesecev časa, da poskušajo z nosečnico strah odpraviti, in veliko jih potem rodi vaginalno.« Obstajajo pa tudi nosečnice, ki želijo s carskim rezom roditi točno na določen datum. »Carski rez je v resnici velika operacija, saj odpremo trebuh in nastanejo lahko okužbe, krvavitve, zarastline, ki lahko povzročajo poznejše kronične bolečine v trebuhu in zaplete v naslednjih nosečnostih. Imamo torej dobre razloge, zakaj ne želimo opravljati carskih rezov, če za to ni vzroka.« Poleg že prej naštetih držav je delež carskih rezov visok še v nekaterih južnoevropskih državah – Italiji, Španiji, Grčiji, medtem ko je Slovenija po deležu carskih rezov bliže skandinavskim državam, torej v družbi evropskih držav z najboljšimi rezultati.

Manj kot odstotek najstniških nosečnosti. »Zelo pomembno se mi zdi poudariti, da imamo v Sloveniji izjemno malo najstniških nosečnosti, manj kot odstotek, in po moje smo med najboljšimi v Evropi. Zahvala gre predvsem dostopnosti ginekologov in kontracepcije, niti ne toliko zaradi splavov, ker tudi ti upadajo. V Bolgariji je najstniških nosečnosti denimo okoli deset odstotkov.« Tako kot v vsej Evropi pa tudi v Sloveniji narašča število porodnic, starejših od 35 let. Leta 2015 je bilo takih nosečnic skoraj 19 odstotkov. »Smo še vedno znotraj evropskega povprečja. Za razliko od Italije, na primer, kjer več kot tretjina žensk rodi starejših od 35 let. Vzroki so precej znani – ženske se pozneje odločajo za materinstvo zaradi šol, poklica, stanovanjskega vprašanja. To je trend, ki ga opažamo že nekaj desetletij.« 

Več v Zarji, 4.12.2018