ineza sotler 2 Dobra karma

V svoji bitki z rakom znana Slovenka vidi pekel in...

Duško Tošić, Jelena Karleuša Svet24.si

Karleušin mož z ljubico beži iz Srbije

jankovic makarovic bobo Reporter.si

Dom Jankovićevih privilegirancev: ljubljanski ...

andrej-baković Svet24.si

Andrej iz Ljubljane je covid-19 izkusil na lastni ...

janez-cigler-kralj Necenzurirano

Minister Cigler-Kralj denar za ranljive dal ...

kasandra Njena.si

Javila se je izginula hrvaška pevka Kasandra

severina Njena.si

Severina oboževalko razveselila z najlepšo obleko

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Zgodbe

»Grozno je!«

Če nekateri rečejo, da je Črna na Koroškem skoraj na koncu sveta, je Koprivna še nekaj kilometrov naprej – proti koncu. Gre za naselje kmetij na nadmorski višini od 800 do 1400 metrov. Njihove bujne gozdove je konec oktobra opustošil vetrolom in nobena slika ali posnetek ne more pokazati, kako zelo. Kmetje pravijo, da se s ceste še zdaleč ne vidi obsežnosti razdejanja, šele ko se v svoje gozdove odpravijo peš, so soočeni z grozo. »Ata, raje ne hodi gledat!« je dejal sin s solzami v očeh očetu Juriju.

V Koprivni ne kosijo pred 25. junijem, borovnice niso zrele pred avgustom in v strmih bregovih, v katerih si pogrizeš kolena, je treba kositi s koso in seno obračati na roko. Kljub trdemu delu njihove strmine niso zanemarjene, temveč ravno nasprotno. Življenje tam ni za reve. Poleg tega jih očitno narava že drugo leto postavlja pred še silovitejše preizkušnje. Decembra lani je tamkajšnjim kmetom veter že kazal zobe, a nikakor ni bilo tako hudo kot letos. Petnajst kmetov, ki se mora vnovič spopadati z uničenimi gozdovi, ki so njihov glavni vir zaslužka, se še spomni težav s pridobivanjem izvajalcev za čiščenje gozdov. Medtem ko v njihovih gozdovih ostajajo še posledice lanske ujme, že potekajo novi pogovori s podjetji, ki bodo poskrbela za spravilo lesa do kamionske ceste in za odkup.

Kmetje s spravilom lesa iz svojih gozdov niso preveč zadovoljni, saj gozd ni tako dobro počiščen, kot bi si želeli. V njem bo ostalo še veliko lesa. »Na trgu delovne sile ni več tako usposobljenih delavcev, kot so bili včasih. Gozdnih delavcev, ki bi obvladali cepin, ni več, brez cepina pa na takih strmih terenih ne gre in gozda ne moreš stoodstotno počistiti. Cepin je v gozdu tako pomemben kot žlica pri mizi! Ampak drugega nam ne preostane, eno od teh podjetij bo treba izbrati,« so nam dali vedeti koprivški kmetje.

Velike težave. Da bodo iz njihovih gozdov spravili večino lesa, bodo po njihovih cestah več kot eno leto vozili težki tovornjaki, mnoge makadamske ceste se bodo uničile, nekateri se bojijo erozije, plazov in da bo kakšno cesto usodno odtrgalo ter bodo odrezani od sveta.

Upajo, da bodo delavci, ki jih bodo podjetja za ves mesec in več naselila v njihovih koncih ter bodo delali od jutra do večera, prišli čim prej, saj v Koprivni sneg zapade zelo hitro (lani je bil začetek novembra že bel) in ostane do marca ali celo do maja. Velike težave so na obzorju in kmetje se držijo za glavo.

Med drugim zato, ker je veter podiral drevesa tudi na severu Italije in v Avstriji – govorijo že o 15 milijonih kubičnih metrov lesa; na trgu bo veliko lesa in cena bo strmo padla. Treba se je odzvati zelo hitro, da bodo dali les na trg čim prej. Vendar slovenska podjetja nimajo na voljo tolikšne mehanizacije (žičnice), da bi lahko začeli delati pri vseh petnajstih kmetih hkrati. 

Skoraj bi me ubilo! Samo v gozdu Jožeta Polanška s kmetije Lipold na nadmorski višini 840 metrov lahko trije delavci delajo vso zimo. »Od 73 hektarov zemljišča je 65 hektarov gozda, na zelo grdih, nedostopnih terenih, a drevesa rasejo hitro in dobro,« je povedal Polanšek, ki ocenjuje, da mu je poškodovalo 3000 kubičnih metrov lesa. Za boljšo predstavo: iz njegovega gozda bo moralo les odpeljati kakšnih 120 tovornjakov. »Drevesa je veter podiral že popoldne tistega dne in bi me med čiščenjem ceste, ki so jo podrta drevesa zaprla, skoraj ubilo. Sosed me je prišel prosit, da bi mu pomagal odpirati cesto, pa sem z motorno žago na cesti rezal, a zaradi hrupa in čelade nisem slišal nič. Tri smreke so padle tri metre od mene, dve še tik ob meni – in smo kar nehali. Ena je poškodovala džip, mlajši sin pa jo je s traktorjem komaj odnesel. Vse štiri bi lahko pokopalo pod sabo! Kako hitro pade drevo od sile vetra, je neverjetno! Veliko bolj, kot če podiraš z motorko. Smreko odpihne in jo z veliko hitrostjo odvrže na zemljo – med letenjem ji daje veter pospešek, potem se naslonijo druga na drugo in podirajo kot domine.«

Več v Zarji, št. 46, 13. 11. 2018