danny Dobra karma

Nasvet vedeževalca: nikar v teh dneh ne ...

Princ Andrew Svet24.si

Kraljica ima le 24 ur, da se odloči, ali bo ...

igor zorcic pl Reporter.si

Janša je Zorčiču očital, da ga je on postavil ...

miš Svet24.si

Porast okužb s še eno virusno boleznijo, večina...

samomor tema_ThinkstockPhotos-526762455 Necenzurirano

Črna plat epidemije: 468 ljudi si je želelo ...

promo Njena.si

Zaradi TikToka zasloveli kot pravi zvezdniki

Saša Lendero Njena.si

Saša Lendero z optimizmom preganja temo

Zgodbe

Življenje pod plazom

Naša država je geološko zelo pestra in reliefno razgibana. Kar tretjina slovenskega ozemlja je podvržena zemeljskim plazovom, ti se večinoma pojavljajo v hribovitih in gričevnatih predelih predvsem zahodne in osrednje Slovenije ter hribovitih delih jugovzhodne in vzhodne Slovenije. Kar nekaj prebivalcev v Sloveniji živi tako rekoč na plazu, torej se pod njimi nenehno nekaj dogaja, in tako območje je treba redno nadzorovati. Slovenski raziskovalci so v svetu cenjeni kot izjemni poznavalci plazov, niso pa čudodelci, ki bi znali točno napovedati, kdaj in s kakšno silo se bo utrgalo zemljišče za vašo hišo. O skrivnostih plazov smo se pogovarjali z dr. Tino Peternel z Geološkega zavoda Slovenije.

Avtor:

Marija Šelek

Značke:

Z gotovostjo lahko rečemo, da je naša država za strokovnjake geologe, ki se ukvarjajo s plazovi, zelo zanimiva. Mnogo pove podatek, da je bil lani pri nas četrti svetovni kongres o plazovih, mednarodno geološko elito pa so med drugim peljali na ogled enega največjih plazov pri nas – tistega, ki potencialno grozi naselju Koroška Bela pri Jesenicah. »To je zelo aktualna problematika, saj je leta 1789 na območju Koroške Bele plaz zasul 40 hiš, sedaj pa živi tam 2200 ljudi, tam sta močna infrastruktura in industrija, raziskave pa so pokazale, da je to območje zelo aktivno. Seveda je problem, ker hočejo vsi vedeti, kdaj in kako se bo znova zgodilo, kar pa je zelo težko z gotovostjo predvideti in napovedati. Lahko pa vzpostavimo opozorilne sisteme: najprej sistem za opazovanje, kjer proučujemo obnašanje plazu, opazovanje pa mora biti kontinuirano in v realnem času, da dobimo informacije o premiku, količini padavin ter drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na proženje zemeljskih plazov,« je razložila dr. Tina Peternel.

Ogrožena vas. Koroško Belo ogrožata dva velika plazova, pri katerih je treba obvezno vzpostaviti redno spremljanje premikanja in dogajanja v njiju, potem pa še dvajset manjših plazov, ki bi tudi lahko ogrozili precejšnje območje. »Take plazove je zelo težko opazovati, saj je območje povsem poraščeno in mnoge tehnologije odpovedo. Na Koroški Beli potekajo raziskovalni in opazovalni projekti že od leta 2008, sama sem se jim priključila pred šestimi leti, ko sem za doktorsko disertacijo opazovala premike z različnimi geodetskimi metodami.« Ugotovila je, da se je del plazu v določenem obdobju premaknil celo za 16 metrov! Z njenimi izsledki so začeli intenzivno seznanjati lokalno civilno zaščito, ta je opozorila pristojne državne institucije, nakar so se začele podrobnejše raziskave, naredili so vrtine, da so videli, kako se obnaša telo plazu – kakšni so premiki 20 ali 30 metrov globoko v plazu, merili so nihanje podzemne vode ... Vse to so namreč dejavniki, ki vplivajo na proženje plazu. Postavili so dežemer, ki vsako uro meri količino padavin. »Raziskave je prej financiralo ministrstvo za okolje in prostor, sedaj pa bo občina Jesenice poskusila vzpostaviti sistem za opazovanje v realnem času. »V načrtu je redno nadzorovanje količin padavin in pri povečanih kratkotrajnih ali dolgotrajnih padavinah bomo opravili izredne terenske obhode, stanje pa kontrolirali tudi redno.«

Živeti na plazu? Lahko si samo predstavljamo, kako je živeti v naselju, kjer obstaja realna verjetnost, da se sprožijo zaledni plazovi in ogrozijo ne samo hiše, temveč tudi življenja. Grozljivo je zavedanje, da zemlja nad ali celo pod tvojo hišo ne miruje. Sogovornica, ki je občanom poskušala karseda razumljivo razložiti svoje delo, rezultate meritev in morebitne posledice ter ukrepe, pravi, da je za prebivalce nekaterih naselij v državi res težko.

Se pa z rednim preventivnim obvladovanjem oziroma strokovnim nadzorom lahko prepreči katastrofa in tega bi se financerji raziskovanj morali zavedati. Pri nas še vedno velja, da se pri raziskavah varčuje. »Geološke raziskave so pomembne, saj z njimi pridobimo podatke o sestavi tal, podzemnih vodah in vseh drugih dejavnikih, kar seveda načrtovane gradbene projekte podraži, a se izognemo kasnejšim nevarnostim in ogromni škodi.

Slovenski raziskovalci so eni vodilnih na področju plazov v mednarodnem merilu, vključeni so v veliko različnih evropskih projektov, vendar Slovenija tega znanja še ne zna najbolje izkoristiti. »Problem je, ker se to znanje ne vključuje v preventivno obvladovanje plazov. Zakoni, ki bi vključevali vse naše raziskovalne podlage pri načrtovanju gradenj, še niso napisani, praksa na tem področju v Sloveniji še ni močna in tudi preventiva za obvladovanje je zelo skromna. Zato se problematike plazov vsi zavemo šele takrat, ko se zgodijo. Takrat se sproži kurativa, ki je v večini primerov tudi dražja kot preventiva.«

Kakšne so rešitve? Kakšne rešitve si torej lahko sploh obetajo prebivalci na plazovito ogroženih območjih, ki jih v Sloveniji res ni malo? Plaz Slano blato, ki se je aktiviral po močnih padavinah leta 2002, ogroža vas Lokavec pri Ajdovščini, takrat se je sprožil tudi plaz Stože in prizadel vas Log pod Mangartom, zelo pester plaz Strug je nevaren za vas Koseč, v Logarski dolini pa je Macesnikov plaz – vse to so veliki plazovi, kjer so se izvajale obsežne in težke sanacije. »Na velikih plazovih so v preteklosti bile izvedene sanacije, trenutno pa se večine plazov ne spremlja. Dejstvo je, da so v plazu Stože (nad vasjo Log pod Mangartom) v zaledju še prisotne labilne mase oziroma material, ki bi se potencialno lahko sprožil,« je pojasnila dr. Tina Peternel.

Na teh območjih se lahko izvedejo ukrepi, ki pa niso trajni oziroma bi trajali sto let. Za plazovita območja ni čudežnih naprav, obstajajo pa sanacijski ukrepi, ki lahko preprečijo oziroma omilijo ekstremen dogodek. Na primer fizične pregrade (tehničnih pregrad je po Sloveniji 270), ki lovijo pesek, vegetacijo, drevesa, ogromne skale, a jih je treba redno vzdrževati in čistiti (za kar spet ni dovolj denarja), sicer nimajo učinka. »Če bi se v zaledju Koroške Bele sprožil plaz, bi lahko potoval zelo hitro – deset metrov na sekundo ali več, s sabo bi nosil velike količine vode in ogromnih skal, balvanov ter rušil vso vegetacijo, to pomeni, da bi bila njegova rušilna moč silovita. Tehnične pregrade, če so pravilno dimenzionirane in postavljene na pravilno lokacijo, lahko ulovijo in omilijo ekstremne dogodke, vsega pa res ne moremo preprečiti.«

Več v Zarji št. 42, 16. 10. 2018.