indira emina ekic Odkrito.si

Ekićeva je na trnih

bencin, gorivo Svet24.si

Gorivo bo jutri malce cenejše

Ryan Hammons Petisvet

Preden je umrl ...

portugalska ladjica Svet24.si

Smrtonosno portugalsko ladjico opazili v Jadranu: ...

Michael Jackson Svet24.si

Znani obrazi, ki ne znajo upravljati z denarjem

čokolada Najstnica.si

Recept za zdravo čokolado

Voranc Boh (1) Njena.si

Umrl priljubljeni Blaž iz Reke ljubezni!

Zgodbe

Zdravi in vitki z maščobami. Resno?!

Znanost potrjuje izjemen vpliv ketonskih teles na zdravje.

Avtor:

Lara Jelen

Značke:

Ketogena dieta, ki temelji na prehranjevanju z zdravimi maščobami, je verjetno najbolj priljubljena ta hip. Pa je res tako učinkovita ali gre nemara le za modno muho? In še pomembneje, ji lahko sledi kar vsak, ki se tako odloči? O tem smo se pogovarjali s Severinom Lipovškom, kondicijskim trenerjem vrhunskih športnikov ter svetovalcem za športno in splošno prehrano, našim odličnim strokovnjakom za to vrsto prehranjevanja.

Ketogeno dieto marsikdo opiše kot strožjo obliko diete LCHF, a v resnici ju ne gre metati v isti koš. »Čeprav gre pri obeh režimih prehranjevanja za zelo nizek vnos ogljikovih hidratov in visok vnos maščob, je med njima pomembna razlika. Pri ketogeni dieti dosežemo, da so glavno gorivo v telesu maščobe oziroma ketonska telesa, pri LCHF pa ne nujno,« je izpostavil sogovornik. In ravno ketonska telesa so odločilna, ko gre za zdravje ter zdravljenje bolezni. Tisti, ki sledijo ketogeni dieti, dnevno zaužijejo vsaj 70 odstotkov naravnih, nepredelanih nasičenih in nenasičenih maščob, kot so avokado, olive in olivno olje, jajca, maslo, vse živalske maščobe, oreščki, tudi kakovostni siri, smetana, prava čokolada oziroma kakav, kokos in kokosovo olje. Vnos beljakovin je majhen – 0,8 g beljakovin na kilogram telesne teže, pri čemer morajo biti izbrane beljakovine kar se da kakovostne. Prav tako je omejeno uživanje ogljikovih hidratov na 50 gramov na dan. Izločiti je treba vse oblike sladkorjev in žit ter izdelkov iz njih, tako da ogljikove hidrate dobimo samo iz zelenjave in dovoljenega sadja. Od sadja je v prvi, začetni fazi diete dovoljeno le jagodičevje, priporočljivo oziroma nujno pa je zaužiti veliko zelenjave, kar je tako in tako dobro pri katerikoli vrsti prehranjevanja, je pripomnil. Prehranjevalnega režima, ki očitno zahteva kar nekaj prilagoditev v prehrani običajnega človeka, se lahko teoretično držijo tako vsejedi in vegetarijanci kot vegani. Pa je to priporočljivo?

Znanost potrjuje izjemen vpliv na zdravje. Ketogena dieta ni kakšna novodobna pogruntavščina, pravzaprav je bila popularna že konec 19. in na začetku 20. stoletja pri zdravljenju epilepsije in sladkorne bolezni. »Z razvojem farmacije je žal izgubila vlogo v medicini in nefarmacevtskem zdravljenju. Šele v zadnjih dvajsetih letih dobiva predvsem v znanstvenih krogih nazaj pomembno mesto, saj vsako leto nove in nove študije dokazujejo, kar je praksa pokazala že davno – izjemno pozitiven vpliv ketonskih teles na zdravje človeka in moč takšne prehrane pri zdravljenju in obvladovanju bolezni sodobnega časa, kot so sladkorna bolezen, rak, čezmerna telesna teža in presnovni sindrom, srčno-žilne in kognitivne bolezni (demenca, Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen), multipla skleroza, epilepsija in še bi lahko naštevali. Seznam je res impresiven, drži pa, da večina popularnosti te diete izhaja iz njenega vpliva na telesno težo in se jo reklamira predvsem kot shujševalno dieto. Žal.« Z njo lahko sicer res učinkovito shujšate, vendar omogoča še marsikaj drugega.

Popolna za sladkorne bolnike, ne za ljudi v stresu! Če ketogeno dieto primerjamo z drugimi, ugotovimo, da je ena izmed najstrožjih. Nekateri jo označujejo celo za ekstremno. Koliko je torej takšen prehranjevalni režim uporaben za navadnega človeka? »Uporaben je za skorajda vsakogar, ni pa treba, da se vsi ljudje prehranjujejo tako! Najbolj ga priporočamo vsem, ki imajo katerokoli od prej omenjenih bolezni, saj s takšnim pristopom najhitreje spravimo telo nazaj 'v red' oziroma ustvarimo pogoje za samozdravljenje. Priporočam ga tudi vsem, ki kažejo znake prediabetesa oziroma kakršnekoli težave z inzulinsko odpornostjo. Upam si trditi, da je takšnih zelo zelo veliko,« je odgovoril Severin Lipovšek, ki pa dieto nekaterim tudi odsvetuje. »So stanja, ko je ne bi priporočal. Med zdravimi ljudmi predvsem tistim, ki so pod velikim stresom, adrenalno izgoreli in tega nimajo časa pozdraviti ali imajo posebna hormonska neravnovesja. Živimo v drugačnem času in upoštevanje načel prehranjevanja naših prednikov ni vedno primerno, saj je življenjski slog povsem drugačen,« je poudaril in nadaljeval: »Ravno slednje ketogeno prehrano postavlja pod vprašaj, vendar ne zaradi prehrane, temveč zaradi stanja človeka. Ketogena prehrana je v osnovi brez pravih tveganj, saj je naša fiziologija na takšno obliko prehranjevanja najbolj prilagojena.«

Prehod na ketogeno dieto ni vedno lahek. Ena izmed največjih napak, ki jih lahko napravimo, ko začnemo slediti ketogeni dieti, je, da se zanjo odločimo kar čez noč, nepripravljeni, in ne da bi se o njej temeljito poučili. Ni dovolj, da poznamo pravila diete, niti poizvedovanje o vseh koristih ne zadošča. Zavedati se moramo,  kaj lahko na začetku od nje pričakujemo. Zelo verjetno bomo namreč veliko prej kot kakšno koli korist izkusili malo manj prijetne sindrome. »Za telo je prehod na ketogeno prehrano stresen, podobno kot post. Zato se v prvi fazi lahko pojavi občutek, da imamo manj energije, da smo bolj razdražljivi, nenehno lačni, pojavi se lahko slab zadah, tudi kakšen glavobol … Vendar pri večini vse to izgine po desetih do štirinajstih dneh. Če ne, se je treba obrniti na strokovnjaka ali poznavalca, ki pomaga uravnovesiti prehrano, da težave izginejo,« je svetoval Lipovšek, ki med največjimi napakami ljudi, ki se odločijo za ketogeno dieto, našteva prevelik vnos beljakovin, prenizek vnos maščob in soli, preveč zaužitih predelanih (mesnih) živil in rastlinskih maščob (maščobnih kislin omega 6) ter preintenzivno telesno dejavnost. »Da, pri gibanju moramo biti v fazi prehoda na ketogeno prehrano previdni z intenzivnostjo in količino vadbe.«

Več v Zarji št. 37, 11. 9. 2018.