ivana kovac 2 Odkrito.si

Ivana odvisna od mamil, zdaj z ljubko hčerkico

Cotswolds Svet24.si

Vsa resnica o njunem zakonskem življenju

samorog 2 Petisvet

Samorogi so ob nas, a ne kličite jih, kadar ...

vreme, ohladitev, dež Svet24.si

Velika vremenska sprememba: tako hitro se bo ...

Emi Nikočević Svet24.si

Takšna je druga plat menedžerja Bara

maja zupan miss 2017 Najstnica.si

VIDEO: Kako se pripraviti na lepotno tekmovanje?

moja bos Njena.si

Tragičen konec serije Moja boš, oboževalci ...

Zgodbe

Prekletstvo nad bitcoine!

Bizarnostim ni nikoli konca, in nikjer jih v zadnjem času ni toliko kot na veselem vrtiljaku kriptovalut. Kje sploh začeti? Najbrž kar z našim favoritom po imenu dogecoin, eno od neštetih v nebo letečih kriptovalut, ki je leta 2013 nastala, da bi takrat še relativno nedolžno kriptonorijo parodirala. Naj poudarimo, da je prav res nastala kot šala. In da celi dve leti sploh ni lansirala nobene posodobitve softvera. Pa je valuta na vrhuncu manije decembra vseeno prebila magično vrednost milijarde dolarjev. In potem mimogrede šinila na dve milijardi.

Avtor:

Jure Aleksič

Značke:

Dogecoin je bil leta 2013 splovljen na krilih nišne spletne obsedenosti s slikami psov z ljubkimi podnapisi, ki naj bi ponazarjali njihov notranji monolog. Dogecoinovi stvarniki so svoje zafrkantstvo med drugim dokazali tako, da so postali sponzorji jamajškega olimpijskega moštva v bobu. (Drži, kot v čudoviti komediji Cool Runnings!) A pasja kriptovaluta je kljub temu v enem samem mesecu popeterila vrednost. Najbrž predvsem zato, ker so se obotavljivci med vlagatelji ustrašili, da so že zamudili vlak pri paradnih konjih, kot sta bitcoin in ethereum, in so začeli iskati alternativne nore plezalce po borznih indeksih.

Ob dogecoinovem strahovitem tržnem uspehu je zaskrbljen celo eden njegovih očetov, programer Jack Palmer. Zdi se, da leta 2018 resničnosti preprosto ni več mogoče parodirati.

Mrzel tuš za kriptoveseljake. Tale članek je nastajal malce dlje kot ponavadi, recimo kak dober mesec. In tako je naneslo, da je bil bitcoin, ko je avtor prvič pognal word, vreden 13.500 dolarjev. Zdaj, ko gre članek v tiskarno, se je sesedel na 9.200 dolarjev. Teden prej je poniknil celo na 6.600 dolarjev. A to seveda ne pomeni, da ne bo že čez dva tedna vreden 60.000 dolarjev. In potem teden kasneje nemara celo samo 256.

Kakorkoli, trenutno so kriptovalute v prostem padu. In tudi slovenski investitorji si čedalje glasneje grizejo nohte. Nič čudnega: kot slišimo, jih je vsaj nekaj za svojo vstopnico na veseli tobogan najelo kredite ali zastavilo nepremičnino.

Začetek sestopa z omamnih decembrskih višav je kriptovalutam skrojila Južna Koreja. Pravosodni minister Park Sang-Ki je kriptoveseljake polil z mrzlim tušem, ko je oznanil, da pripravlja zakonodajo, ki bo tako rekoč prepovedala vse transakcije s kriptovalutami v državi.

Zakaj se je odločil za tako drastičen korak? Ker Južni Korejci opravijo skoraj dvajset odstotkov vseh svetovnih transakcij z bitcoini. Park je pojasnil, da se trg kljub seriji ukrepov vse bolj spreminja v vrtinec špekulacij in iger na srečo. Decembra je Seul finančnim družbam prepovedal trgovanje v kriptovalutah. Dva tedna zatem je prepovedal še odpiranje anonimnih računov v kriptomenjalnicah, s čimer želijo oblasti preprečiti pranje denarja.

Slednje dejansko postaja čedalje večji problem. Toliko bolj zaradi dviga valut, ki so se specializirale za senčne transakcije. Recimo monero, ki z vrsto ukrepov zabriše sledi za udeleženci transakcije. Britanski Independent je poročal, da je zaradi tega še posebej popularna med ugrabitelji, razpečevalci drog in drugimi spletnimi kriminalci.

Marš ven! Videti je bilo, kot da so Južni Korejci sprožili dolgo zadrževani plaz. Usodo kriptovalutnih tečajev za ves januar je zapečatila Kitajska, ki jo zelo skrbijo ekološki vplivi rudarjenja (to je pridobivanja kriptovalut z matematičnimi operacijami). Morda ste že kje prebrali, da pokuri računalniško »rudarjenje« na letni ravni več energije kot Irska ali Nigerija? No, Kitajci predstavljajo več kot dve tretjini vseh kriptorudarjev na planetu. Zato so kitajske oblasti obelodanile, da bodo »računalniške farme« kmalu zaprosile, naj se preselijo.

(Ko kitajska politična vrhuška podjetja nekaj »zaprosi«, gre seveda za vse kaj drugega kot prošnjo.)

Nekatere druge države bojda že razmišljajo o dvigu cene elektrike, da bi se obvarovale pred stampedom izgnanih kitajskih kriptofarmerjev. Kam se bo ubogi stampedo torej lahko zatekel? Za zdaj vam lahko povemo samo, kam se gotovo ne bo. Vsekakor ga ne želijo videti v Egiptu. Tamkajšnji veliki mufti Šavki Alam je namreč izdal tako imenovano fatvo za trgovanje z bitcoini … Poslužil se je torej smrtonosnega verskega ukaza, ki ga je bil najbolj razvpito deležen britanski pisatelj Salman Rushdie.

Velikemu muftiju so kaj kmalu pritegnili številni saudski in turški kleriki. Kriptotrgovanje naj bi bilo po njihovem preprosto preveč podobno hazarderstvu, ki ga islam strogo prepoveduje.

O »zalogah bedakov«. Da, skrajno čudni časi so to, ko se glede tako perečega vprašanja poedinijo egipčanski verski poglavar in britanski progresivni novinarji. Tudi uredništvo Guardiana je namreč izdalo svojo lastno, nekoliko manj zavezujočo fatvo, in sicer v seriji člankov z zgovornimi naslovi, kot sta Bedakovo zlato in Kriptoveriga bedakov.

»Edina vrednost kriptovalut danes leži v pričakovanju, da jih bo nekdo drug kupil,« je uredništvo zapisalo v imenu celega časopisa. »A kaj ko mora zaloga bedakov nekoč poiti.« Cene vodilnih kriptovalut po njihovem itak tako nihajo, da že zato niso prav uporabne kot valute. Razen seveda v svetu senc.

»Ta navidez neskončna rast cen kriptovalut je spomenik pohlepu in lahkovernosti,« so bili nedvoumni pri angleškem časopisu. »A ko bo mehurček počil, bo bedakovo zlato izginilo in za sabo pustilo le bedake. Takrat bo še enkrat več postalo jasno naslednje: dokler obstaja pohlep, bomo potrebovali zakone, da ga omejimo.«

S tehnološko rešitvijo nad političen problem? Pomembno je sicer razločevati med kriptovalutami in samo tehnologijo blockchain, ki jih poganja.

Za to pogruntavščino je Adrijan Kezele v intervjuju za našo revijo celo izjavil, da pomeni za človeško vrsto tako pomemben izum, kot sta bila kolo ali ogenj. Če je silam starega ne bo uspelo zatreti, bo tehnologija blockchain po njegovem ključno pripomogla k transformaciji civilizacije v bistveno bolj zdravo in človeku prijazno obliko.

A kaj ko se za vsakega takega kredibilnega optimista najde manjša brigada nič manj kredibilnih črnoglednežev. »Drži, kriptovalute mnogi vidijo kot demokratično obliko denarja, ki bo ljudi osvobodila tiranije centralnih bank,« pravi Miha Blažič N'Toko, raper, aktivist in pronicljivi poznavalec naše tako imenovane alterscene. »Ampak bodimo realni: katere od vseh teh silnih obljub so se doslej sploh začele uresničevati? Takoj ko kriptovalute pridejo v stik z realnim gospodarstvom, pride do povsem enake centralizacije kot povsod drugod. Tako lahko beremo, da ima danes tisoč ljudi v lasti več kot polovico vseh bitcoinov. Kje je tu decentralizacija? Kriptovalute imajo to težavo, da v realnem svetu kaj hitro izgubijo tisto magično funkcijo, ki jo imajo v naši domišljiji. In postanejo podrejene vsem omejitvam, ki so jim podrejene druge valute.«

Več v Zarji št. 7, 13. 2. 2018.