danny Dobra karma

Dannyjeva napoved: Nenavadno bo, a ne tako zelo ...

Danijela Martinović Svet24.si

Danijela Martinović po razhodu s Petrom Grašem: ...

borut mesko pl Reporter.si

Kruta usoda novinarja Boruta Meška: to je bil ...

jelko kacin, mario fafangel Svet24.si

Kacin je na svoj način razumel Fafangla, ...

urbanija Necenzurirano

Za promocijo cepljenja novačili svetnika SDS in ...

Dua Lipa Odkrito.si

FOTO: Ženske zmagoslavne na podelitvi britov

Hajdi Korošec Jazbinšek Odkrito.si

Vsak dan šteje, pravi naša glasbenica

Zgodbe

Debelost je nevarna

Na začetku leta smo običajno polni dobrih sklepov, med njimi je skoraj gotovo hujšanje – ne brez razloga, z odvečnimi kilogrami se bori vsak drugi državljan.

Avtor:

Neva Železnik

Značke:

Debelost ni le estetski problem (zaradi tega se vznemirjajo predvsem mlajši), sčasoma postane tudi zdravstveni. Zakaj se prenajedamo? Vzroki so različni, od stresa do dolgočasja, neurejenih življenjskih razmer (prezaposleni ljudje se prenajedajo predvsem zvečer) pa tudi hormonskega in drugega neravnovesja, čeprav so telesni razlogi precej redkejši, kot si mislimo. »K uživanju nezdrave in redilne hrane nas spodbujajo tudi reklame, ki nam vsiljujejo najbolj kalorično hrano in pijačo,« pravi dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr. med., z inštituta za varovanje zdravja.

Leta 1997 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila debelost za bolezen. Zakaj?
Ker je zanjo značilno kopičenje maščevja v telesu, pa tudi presnova se poruši, to povzroči neodzivnost na inzulin, povečanje sladkorja in slabih maščob v krvi ter zvišanje krvnega tlaka. Močna debelost obremeni pravzaprav vse organe in organske sisteme, ki so obloženi z maščobnim tkivom. Debeli ljudje se težje gibajo in so zadihani že ob najmanjšem naporu.


Če je nekdo, recimo, vse življenje pretežak za 20 ali 30 kilogramov, za koliko to skrajša njegovo življenje?

Odvisno od stopnje debelosti in genetike pa tudi od količine mišičnega tkiva in skrbi za telesno zmožnost, ki pokaže, kako je človek fit. Če se bo dovolj gibal, je ob zmerni debelosti enako ogrožen kot tisti, ki ima normalno telesno težo pa malo mišičja in se ne giblje dovolj. Ekstremna debelost pa v resnici pomembno skrajša življenjsko dobo.


 Prevelika telesna teža lahko sproži številne bolezni, mar ne?

Povečuje nevarnost za aterosklerozo in vse z njo povezane bolezni, kot so bolezni srčnih žil (koronark), zapore arterij na nogah, srčni infarkt, možganske kapi, povzroča še različne revmatske bolezni, putiko, bolezni žolčnika, nespečnost, bolezni dihal, osteoartritis itd. Debelost pomeni tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 v odrasli dobi, lahko pa celo že v otroštvu. Prav tako je debelost nevarna za  razvoj različnih vrst raka, predvsem raka dojk, raka črevesa in materničnega vratu …


Strokovnjaki pravijo, da je na dieti vsaka tretja ženska, in to vsaj enkrat mesečno, slaba polovica pa jih hujša vsaj enkrat letno.

Mnoge, predvsem mlajše ženske, je strah, da bi postale predebele. Po naših podatkih hujšajo že najstnice, čeprav so normalno težke.


Z debelostjo niso povezani le zdravstveni, temveč tudi čustveni in estetski problemi.

V obdobju, ko je pomembnejša naša zunanja podoba, po strogih merilih naj bi bila vitka, športna in dinamična, kot osebne kvalitete,  je debelost seveda pogosto moteča za duševni in socialni razvoj ter položaj osebe.


Zakaj mislimo,  da morajo biti vsi vitki, lepi, brez gub? 

Preobremenjenost z zunanjo podobo je v današnjem svetu prevelika. Lepe nas delajo naš odnos do sebe, drugih, prijaznost, dobrota, poštenost in podobno.
Ljudje smo glede telesne zgradbe različni in prav je tako, ženske imamo na primer že po naravi nekaj več maščevja kot moški. Če imamo preveliko telesno težo, je dobro, da shujšamo  predvsem zaradi zdravja in dobrega počutja. Najbolje pa je imeti takšen življenjski slog, da se sploh ne zredimo.


Več preberite v tiskani Jani (št. 1, izid: 7.1.2014).