Marko Koprivc Svet24.si

Marko Koprivc: »Peščica strank drži celo ...

zorko (2) Svet24.si

Upokojena zdravnica pomaga tistim, ki v teh ...

dom bokalci 2 Svet24.si

Je dom starejših dom ali hiralnica?

jansa nova24tv Reporter.si

Janševa tovarna laži in propagande: To ni ...

20140519-00529091 Necenzurirano

Nova bajna pogodba za Vizjakovega prijatelja in ...

dino Njena.si

Talenti: V finalu Dino Petrić ter Suzana in ...

sasa luka doncic Ekipa24.si

Za v družinski ALBUM! Saša na ogrevanju pomagal ...

Odklenjeno

Zlorabam se upiramo z znanjem in pogumom

Zaradi odpuščanj in vse večje brezposelnosti čedalje več ljudi izgublja samozavest, človeško dostojanstvo, duševne stiske so čedalje pogostejše. Selitev v tujino niti za mlade ni preprosta, kaj šele za starejše, pa čeprav dobijo delo. Se zavedamo, da so številni tuji delavci, ki v vsakem vremenu delajo na gradbiščih, skoraj v suženjskem razmerju? O delavskih pravicah, ki jih je v naši državi na papirju še vedno relativno veliko, v praksi pa čedalje manj, smo se pogovarjali z Mašo Gregorčič, eno od pravnic Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije. Včasih že en sam klic s sindikata delodajalce precej strezni.

Se vam ne zdi čudno, da se delavci zaradi številnih krivic, ki se jim dogajajo iz dneva v dan, bolj ne puntajo?

Delavci se jezijo, vendar ne na pravem mestu. Ni dovolj, da se jeziš doma ali med prijatelji. Zato ljudi opogumljamo, da se postavijo zase, da zahtevajo tisto, kar jim pripada. Je pa pasivnost delavcev na neki način razumljiva in jim je ni mogoče očitati, saj se bojijo za svoje službe in svoj socialni položaj.

Nekateri pa morajo ob že tako prenizkih plačah pogosto trpeti še poniževanje in šikaniranje.

Ja, res je. Slabi delovni odnosi in trpinčenje s strani nadrejenih ali sodelavcev niso tako redki. Tistemu, ki je žrtev trpinčenja, svetujem pisanje dnevnika o vsem, kar se mu na delovnem mestu dogaja, kar služi kot dokaz v primeru tožbe na sodišču. Prav tako naj shranijo in tudi natisnejo morebitna elektronska sporočila ali druge dokaze, iz katerih izhaja neprimerno ravnanje sodelavcev ali nadrejenih. Mobing zadnja leta narašča, vendar se pogosto zgodi, da delavci nimajo dovolj dokazov, zato je uveljavljanje odškodnine na sodišču potem problematično.

Zaradi epidemije covida se poslabšujejo gospodarske razmere, kar ima seveda katastrofalen vpliv na položaj zaposlenih.

V teh težkih časih opažam, da se je spoštovanje osnovnih pravic iz delovnega razmerja precej poslabšalo. In to celo pri prej vzornih delodajalcih, kjer ni bilo težav. Zato je treba na pravice delavk in delavcev opozarjati vsak dan. Tudi že dane pravice niso same po sebi umevne. Zanje se je treba izpostaviti in boriti. Če delavci tega ne zmorejo, jim pomaga sindikat.

Zaradi česa se najpogosteje pritožujejo?

Zagotovo prevladujejo neizplačane oziroma premalo izplačane plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja, nezakonite odpovedi in pa kršitve določb v povezavi z delovnim časom in odmori. Včasih kakšno težavo rešim že s telefonskim klicem delodajalcu, če na tak način ne gre, pa v reševanje delovnega spora vključimo tudi delovno sodišče in inšpektorat za delo.

Kakšne pravice ima delavec, če delodajalec podjetje zapre?

Kadar gre za takšne poslovne odločitve, delavci prejmejo odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V tem primeru jim pripada odpravnina, katere višina je odvisna od časa zaposlitve delavca pri delodajalcu. Obračuna pa se od delavčeve povprečne plače zadnjih treh mesecev.

Delovno razmerje delavcem preneha po preteku odpovednega roka. Zaposleni so v tem primeru upravičeni tudi do nadomestila za brezposelnost pri Zavodu RS za zaposlovanje.

Kaj pa mu pripada, če gre podjetje v stečaj?

Če gre podjetje v stečaj, jim prav tako pripada odpravnina kot v primeru odpovedi iz poslovnega razloga. Je pa odpovedni rok krajši, in sicer le 15 dni.

Če da sam odpoved, pa ne dobi nič?

Ne, v tem primeru ni upravičen do odpravnine, prav tako ne more na Zavodu RS za zaposlovanje uveljavljati pravice do nadomestila za brezposelnost. Enako velja, če delavec podpiše sporazum o prenehanju delovnega razmerja.

Izjema je izredna odpoved, ki jo delavec lahko poda v primeru zakonsko točno določenih kršitev delodajalca, mar ne?

Ja, in sicer če mu delodajalec:

- ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače;

-  ni omogočil opravljanja dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja dela in mu ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače;

- vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo;

- dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku;

- tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost;

- ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje;

- ni zagotavljal enake obravnave ali

- ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu.

Ob izredni odpovedi je delavec upravičen tako do odpravnine kot do nadomestila za brezposelnost.

Ja, vendar je nujno, da se delavec drži zakonsko določenega postopka, in sicer da najprej pisno opomni delodajalca, naj odpravi kršitve, in hkrati o tem obvesti inšpektorat za delo. Če delodajalec tega ne stori v treh delovnih dneh, lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Slišati je tudi, da si mnoge mame in očetje ne upajo v bolniški stalež.

Res je. Starši se pogosto znajdejo v stiski zaradi odsotnosti z dela zaradi bolniške za nego otroka. Delodajalci jim pokažejo, da so nezadovoljni z njihovo odsotnostjo, to jim tudi očitajo in jim pri plači pogosto odtegnejo stimulacijo za poslovno uspešnost. Opozarjam, da je kakršnakoli diskriminacija zaradi starševstva nesprejemljiva in nezakonita. Sploh pa delodajalec nima izgube, saj nadomestilo plače v celoti poravna ZZZS.

Zaradi morebitne izgube dela pa niso v stresu le starši, mar ne?

Bojijo se tudi starejši delavci, saj se zavedajo, da bodo težko našli novo zaposlitev. Tudi mladi, ki po dolgotrajnem iskanju končno dobijo zaposlitev, se bojijo, da jim ne bi podaljšali pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pri mladih je zaposlitev za določen čas še zmeraj bolj pravilo kot izjema.

Dolgotrajna strah in stres vplivata na zdravstveno stanje zaposlenih.

Poznamo primere, ko so zaposleni zaradi psihičnih težav, povezanih s slabimi odnosi na delovnem mestu, resno zboleli.

So pa tudi zgledni delodajalci, ki se zavedajo, kako pomembni so zadovoljni zaposleni in dobro delovno vzdušje med njimi.

Ja. Tudi takšni so. Mislim, da ni skrivnost, da je standard pravic zaposlenih odvisen od socialnega dialoga v podjetju. Prisotnost sindikata ter njegovi aktivnost in vključenost pri sprejemanju odločitev delodajalca v povezavi z organizacijo dela ter pravicami in obveznostmi zaposlenih, odigrajo najpomembnejšo vlogo pri izboljšanju položaja zaposlenih v podjetju oziroma organizaciji.

Kako naj bi delodajalec sporočil zaposlenemu, da z naslednjim dnem nima več službe?

Predvsem spoštljivo, na način, da človeku, ki izgubi delo, še dodatno ne vzbuja manjvrednostnih občutkov, da ne rani njegovega dostojanstva. Prav je, da bi se delodajalec delavcu tudi zahvalil za njegov prispevek, čeprav se pogosto zgodi, da delavcem zaradi njihove povsem razumljive jeze lepe besede v takih trenutkih ne pomenijo prav dosti.

Pravila odpuščanja bi morala biti znana in jasna, mar ne?

Zakon o delovnih razmerjih jasno določa obliko odpovedi, obveznost obstoja utemeljenega odpovednega razloga, različne odpovedne razloge in tudi načine vročitve odpovedi – praviloma osebno. Gre za določbe, ki jih mora delodajalec obvezno upoštevati. V nasprotnem primeru je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita!

Kot vem, je treba hitro reagirati, če gre za nezakonito odpoved.

Takrat se res ne sme čakati. V 30 dneh od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga lahko delavec zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, če je delodajalec pri podaji odpovedi storil kakšno postopkovno napako ali pa če odpovednega razloga dejansko sploh ni oziroma ni utemeljen, pa tudi če je prezrl določbe o varovanih kategorijah delavcev.

Hočete reči, da so nekateri delavci še posebej zaščiteni?

Posebno zaščito pred odpovedjo iz poslovnega razloga imajo delavci pred upokojitvijo, to so tisti, ki so dopolnili 58 let, ali delavci, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe. Prav tako so varovana kategorija invalidi, ki delajo, ter nosečnice in starši v času izrabe starševskega dopusta.

In kaj storite vi, če se odpuščeni delavec obrne na vas?

Z delavcem najprej preveriva, ali obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi lahko bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. V tem primeru je treba v 30 dneh od vročitve odpovedi vložiti tožbo zaradi nezakonite odpovedi pred pristojnim delovnim sodiščem.

Ali pomagate vsem zaposlenim ali samo članom ZSSS?

Vsakemu, ki se obrne na nas, damo krajši osnovni pravni ali drug nasvet ali pojasnilo in ga povabimo k včlanitvi. Vzpostavljeno imamo info točko na telefonski številki 064 22 44 66 in elektronskem naslovu Info.Pisarna@sindikat-zsss.si. Podrobnejše pravno svetovanje in drugo pomoč na področju delovnega in socialnega prava ter zastopanje v sodnih in drugih postopkih pa nudimo le našim članom. Glede na to, da se ZSSS financira izključno iz članarine, je pošteno, da se pri delu osredotočimo nanje.

Ali zaposleni poznajo svoje pravice in obveznosti, jih poznajo delodajalci?

Lahko rečem, da zaposleni v povezavi z delovnim razmerjem pogosto sploh ne vedo, da delodajalec kakšne obveznosti ni izpolnil oziroma da so prikrajšani pri kakšni pravici, kar ugotovijo šele čez nekaj časa, ko je pogosto že prepozno, saj terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih, kar dejansko pomeni, da delavec od delodajalca ne more zahtevati izplačila za nadure, ki jih je opravil, denimo, pred osmimi leti.

Kateri delavci pa so najbolj prizadeti, da ne rečem izkoriščani?

Zagotovo lahko izpostavim delavce migrante, še posebej v gradbeništvu in prevozništvu. Človek, ki se znajde v tujem okolju, brez družine in prijateljev, je ob nepoznavanju slovenske zakonodaje in jezikovni vrzeli toliko ranljivejši. V zadnjem letu smo imeli ponavljajoče se odjave delavcev iz obveznih socialnih zavarovanj, ki so jih delodajalci opravili na podlagi ponarejenih podpisov delavcev na sporazumih o prenehanju delovnega razmerja, kar je poleg nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tudi kaznivo dejanje. Veliko delavcev je imelo zaradi tega tudi težave z delovnim dovoljenjem in so se znašli v res hudi stiski.

Kateri pa so najpogostejši prekrški delodajalcev?

V lanskem letu smo zabeležili precej neizplačanih regresov ali zamud z izplačilom regresa za letni dopust, ki ga je praviloma treba izplačati najpozneje do 1. julija v posameznem koledarskem letu. Ob začetku prvega vala epidemije je veliko zaposlenih podpisovalo sporazume o prenehanju delovnega razmerja ali so celo sami podali odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker jim je tako rekel delodajalec, posledično so številni zaradi nepoznavanja prava ostali brez odpravnin in nadomestila za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje. Ko je sporazum enkrat podpisan in odpoved vročena delodajalcu, je zelo težko doseči razveljavitev.

Prekarni delavci, ki jih je vse več in več, na primer nimajo pravice do redne plače, regresa, dodatka za prehrano in vožnjo.

Pa tudi ne do bolniškega staleža. V nekem življenjskem obdobju mogoče res ne razmišljaš o plačani bolniški odsotnosti ali pa povračilu stroškov za prehrano med delovnim časom in delnem plačilu za vožnjo na delo, ker si pač zadovoljen z višino dogovorjene urne postavke ali z določenim plačilom za opravljeno delo. Vendar pa se ljudje ne zavedajo, da pod krinko navidezne svobode izgubljajo oziroma niso deležni številnih delovnih in socialnih pravic.

Pravite, da je mnogo prekarnih oblik dela problematičnih.

Pri veliko prekarnih delih so dejansko izpolnjeni prav vsi elementi delovnega razmerja, kot so: prostovoljna vključenost v organiziran delovni proces, nepretrgano opravljanje dela, prejemanje plačila za delo in pa opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Logično je, da so delodajalci naklonjeni prekarnim oblikam dela, ker so zanje cenejše. Čeprav bi morali vse te ljudi, ki redno delajo zanje, zaposliti za nedoločen čas.

Skrb vzbujajoče je tudi to, da posamezniki celo v javnem sektorju opravljajo delo v prikritem delovnem razmerju.

Tako je. Država tako sama krši temeljno načelo delovnega prava o prepovedi prikritega delovnega razmerja. Se pa posamezniki vse bolj zavedajo te protipravnosti in vse več prekarnih delavcev, ki delo opravlja v prikritem delovnem razmerju, se odloča tudi sodno uveljavljati ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Tudi pri tem jim pomagamo.

Zarja Jana, št. 184.5. 2021