nada-primoz-poroka Dobra karma

Žena znanega športnika ima posebno strast – in...

bill clinton Svet24.si

VIDEO: Clinton je kar zadremal med Bidnovo ...

janja sluga bobo1 Reporter.si

Portali SDS so se zaradi nastopa v Studiu City ...

otrok, trgovina, trgovina z otroškim programom Svet24.si

Kaj vse se odpira v devetih regijah z boljšo ...

Janša-Jelinčič Necenzurirano

Koliko stane podpora Jelinčičeve SNS? Tri ...

Cennet Solze v raju Njena.si

Konec serije Solze v raju

zorana-jovanovic Odkrito.si

Ogromni silikoni so zanjo nujni

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Odklenjeno

Sivina me ubija

Spoštovani, zelo spoštujem vaš pogled na svet in upam, da boste uspeli znova potegniti kakšno čarovnijo iz rokava, ker sem res v slepi ulici. Strah me je prihodnosti in tudi sedanjost se mi ne zdi čisto nič rožnata. Verjetno bi kakšen strokovnjak moje stanje že označil za depresijo, pa ne upam nobenemu pred oči, ker vem, da mi, razen kakšne kemije, nimajo česa dati.

Strah me je, da me bo ta moja tema potegnila še globlje. Same črne misli mi rojijo po glavi. Telo me boli in počutim se povsem izžeto. Večkrat sem sanjala, da se peljem na hitrem vlaku, ki so mu odpovedale zavore in ne morem več dol z njega, vem pa, da se bomo vsi, ki smo na njem, vsak hip zaleteli ali zleteli v prepad. To se mi zdi tudi dobra prispodoba časa, v katerem živimo. Vse se mi zdi brez smisla in komaj sem se prepričala, da bo dobro, če odpošljem to pošto. Velikokrat sem brala vaše prispevke in se mi je zdelo, da govorite, kar sama mislim, pa ne znam izraziti. Upam, da boste znali tudi v tem trenutku nagovoriti mojo posivelo dušo.

Srčno vas pozdravljam in ne zamerite, če mogoče pričakujem preveč.

Elizabeta

Vaša prošnja je res zahtevna, tako kot so zahtevni časi, v katerih smo. Dobra novica pa je, da so skrajne razmere vedno najboljše za rast in spremembe. V tem, kar sanjate, niste sami. Mnogo ljudi mi pove, da imajo podoben občutek, »da vlak drvi v napačno smer« in da na njem celo ni več tistega, ki bi ga znal usmeriti in ustaviti.

Če ostanem pri tej prispodobi: dokler smo se kotalili počasi, smo vsi v njem sedeli brezbrižno. Pošteno smo plačali vozovnico in pričakovali, da bo vožnja varna ter da v lokomotivi sedi zaupanja vreden strojevodja.

Ko pa je vse več ljudi začelo čutiti, da drvimo v nekaj nevarnega, so se mnogi zbudili in zdaj iščejo tisto varnostno zavoro, ki bi jo bilo treba potegniti.

Občutki, ki jih navajate, so v resnici odlični. Obup je odskočna deska, ki nas lahko katapultira daleč naprej, če le znamo pravilno usmeriti to energijo.

Slovenija se trenutno zbuja iz podaljšane anestezije, ko so mnogi verjeli, da bo treba le malo potrpeti in počakati, pa se bo že nekako rešilo. Smo v fazi, podobni filmu Medtem ko sem spal; zbujamo se z meglo v glavi, s težkim telesom in nič nam ni jasno. Kaj se je zgodilo z našim svetom v tako kratkem času? Kje sem? Prosim, ustavite ta planet, rada bi sestopila ...

Veliko ljudi se počuti prav tako, kot opisujete. Težki, zmedeni, brezvoljni, prestrašeni. Mnogim je jasno, da je nekaj hudo narobe in da se ta korenček na palici, ki mu rečemo »povratek v normalnost«, nenehno odmika.

Zdaj, ko postaja jasno, da smo v resnici bolj na začetku kot na koncu zgodbe, je čutiti, da so mnogi začeli razmišljati o problemu in se aktivno ukvarjati z njim.

Ne ukvarjam se s psihološkim svetovanjem in ne vem, ali vam bom znala dati strokoven nasvet. Če pa ste že začutili, da želite moje mnenje, vam bom povedala tako, kot čutim.

Obup je super! Anton Komat je že dolgo tega na straneh te revije zapisal, da upanje mora umreti, da se premaknemo. Dokler upamo, da bo nekdo drug rešil našo težavo, smo vsi raje »komot« in iz fotelja opazujemo, kako naši »izvoljenci« rešujejo probleme.

Ko obupamo nad tem, da bo nekdo drug rešil težave, pa se iz pepela dvigne energija, ki končno lahko nekaj premakne. Šele ko nimamo več česa izgubiti, začnemo z vso močjo iskati rešitve.

Dokler mislimo, da je vse bolj ali manj v redu, in nas moti le kakšna malenkost, ni prave želje po akciji. Ko pa imamo vsega dovolj, premikamo gore.

Zato vam predlagam, da svoje stanje vidite kot fazo zbujanja po anesteziji. Bolečina, zmedenost, teža v mišicah so normalni pojavi, ko globoko v sebi čutimo, da je nekaj hudo narobe. Telo z vnetjem izgori staro kramo, ki nas zavira pri spremembi.

Naravni reflektorji. Ko se znajdemo v začaranem telesu, kjer glava mori telo in telo ne pusti glavi, da bi stopila iz črnih scenarijev, potrebujemo pomoč notranjih reflektorjev. Tako bi lahko imenovali naravne snovi, ki pomagajo, da naše celice prepoji več sončne svetlobe, miru in ljubezni.

Ne pretiravam, ko vam pravim, da to zares obstaja in da so nam mnoge rastlinske prijateljice pripravljene priskočiti na pomoč prav s tem namenom.

Rastline, ki prinašajo sonček v temne dni. Že sam pogled nanje pove, da so to prinašalke sonca. Šentjanževka, kurkuma in žafran nas dobesedno pozlatijo od znotraj.

Če ste med poletjem nabrali šentjanževko in iz nje naredili tinkturo, si lahko z njo osvetlite sive dni. Oljni macerat (šentjanževkino olje) lahko tudi zaužijemo ali si ga eno žlico dodamo na solato. Lahko si naredimo tudi kopel, v katero vlijemo čaj, narejen iz suhe šentjanževke, ki smo mu dodali malo mleka.

V olju sicer ni toliko hiperforina kot v alkoholnem izvlečku, učinkuje pa podobno. Šentjanževka pomirja, blaži strahove in učinkuje kot naravni antidepresiv. Kljub temu morate vedeti, da je ne smete uživati, če že jemljete antidepresive ali hormonska zdravila. Če pa pravite, da ne želite tablet, lahko šentjanževki zaupate, da bo znala počistiti sivino. V Nemčiji je večina uradno predpisanih antidepresivov iz šentjanževke. Pri nas pa njene moči šele odkrivamo.

Kurkuma dokazano zvišuje raven dopamina in serotonina – kemičnih snovi, ki jima pravijo tudi molekule sreče, zato velja tudi za odličen naravni antidepresiv. Primerjalne raziskave potrjujejo, da gre za zelo močne učinke, saj je učinek 1000 miligramov kurkumina primerljiv z učinkom 20 miligramov fluoksetina (učinkovina zdravila Prozac). Poskus, ki so ga opravili na 60 bolnikih, je trajal šest tednov. (Phytotherapy Research., XXVIII/4, 2014, str. 579–585.)

Kot si lahko preberete v priročniku Kako ohraniti možgane, je kurkuma tudi nadvse učinkovita za hiter dvig miselnih zmogljivosti in obnovo spominskih funkcij. Vse tisto, kar bi nam zdaj prišlo zelo prav. Hkrati pa varuje naše sluznice, redči kri in nadomešča pomanjkanje gibanja, ker izboljšuje prožnost naših tkiv. Zaradi vsega omenjenega velja za odličen naravni antidepresiv, poživilo in varovalo. Če si želimo izboljšati počutje, si je najbolje pripraviti kurkumino mleko. Lahko si naredite tudi zalogo za dva dni. Najbolje, da uporabite začimbno mešanico, v kateri so poleg kurkume nekaj popra (ki aktivira kurkumin), ingver, cimet, kardamom … Preden mleko popijemo, dodamo še malo medu, ker bo z njegovo pomočjo kurkuma hitreje učinkovala na kri in možgane. Če jo uporabljamo le v vodi, bo bolj grenka in trpka – takrat imajo od nje največ koristi prebavila, jetra in žolčnik.

Za najmočnejšega prinašalca veselja pa je že Paracelsus razglasil žafran. O njem je zapisal, da izžareva sončno energijo. O žafranovem alkoholnem izvlečku je celo trdil, da je največje srčno veselje za stare, bolne, melanholične in otožne.

Glede na situacijo bi v tej državi potrebovali veliko žafrana. Posebej kadar se počutimo pobiti, brez energije, težki …, je žafran, ki spodbuja izločanje endorfinov (najmočnejše lastne protibolečinski snovi), še kako dobrodošel. Žafran že tisočletja uporabljajo kot učinkovit antidepresiv, poživilo in protibolečinsko snov. Dokazno gradivo o varnosti in učinkovitosti žafrana je res obsežno, zato ni razloga, da si ne bi z njim pomagali tudi v teh »temačnih časih«. Pet kliničnih raziskav, ki smo jih preučili pri pisanju knjige Ščepec védenja, potrjuje, da je žafran v odmerku 30 miligramov na dan uspešnejši od placeba in enako učinkovit kot sintezna zdravila, s katerimi so ga primerjali (fluoksetin 20 mg/dan). V nasprotju s sinteznimi zdravili ni povzročal nevšečnosti, kot so suha usta, zaprtje, zastajanje vode, slabša zbranost …

Večji odmerki učinkujejo celo evforično, vendar ni treba pretiravati. Vsak dan si privoščite od štiri do šest nitk pravega ekološko pridelanega žafrana, ki ga čez noč namočite v mleku, sojinem ali mandljevem napitku. V tem času izloči res veliko snovi in so učinki veliko boljši, kot če smo neučakani. Tudi pri njem, podobno kot pri kurkumi, velja, da bo bolje učinkoval na možgane, če mleko pred zaužitjem osladimo z malo medu.

Ni nujno, da so prijateljice dobrega počutja rumene, da bi učinkovale. Če imate kaj melise, je zdaj čas, da jo uporabite. Številne raziskave dokazujejo, da je v veliko pomoč pri anksioznosti, depresiji in motnjah spanja. Hildegarda je zapisala, da melisa nosi v sebi moč 15 zdravilnih rastlin, hkrati pa je mila in predvsem varna.

V prospektivni, odprti raziskavi, ki je trajala 15 dni in v katero je bilo vključenih 20 prostovoljcev, so preučevali učinek melisinega izvlečka. Vključeni v raziskavo so bili pod stresom, trpeli so za motnjami spanja in blago do zmerno anksioznostjo. Zdravljenje z meliso je izboljšalo simptome. 95 odstotkov preučevancev se je odzvalo na zdravljenje: 70 odstotkov med njimi je doseglo popolno remisijo simptomov anksioznosti, 85 odstotkov nespečnosti in 70 odstotkov remisijo anksioznosti in nespečnosti (Cases J. in sod. 2011).

Da ustavimo podivjali kortizol, sta nam v veliko pomoč sivka ali vrtnica. Obe vonjavi zajezita izločanje stresnih hormonov, zato tudi lažje zaspimo – kar veliko prispeva k boljšemu počutju.

Blazinico s sivkinimi cvetovi si položite pod blazino ali na robček nakapljajte nekaj kapljic eteričnega olja in ga imejte blizu postelje. Ni ga priporočljivo kapljati direktno na blazino, ker je ne boste mogli odstraniti, ko vam bo vonja sivke ali vrtnice že preveč.

Prihodnost je prazna množica. V naravi razuma je, da se na vso moč trudi predvideti prihodnost. In če se nam ta zdi čedalje bolj negotova, se tudi naše notranje kolesje vse bolj obrača v blatu. Mnogi tako težko prenašajo dejstvo, da je prihodnost prazna množica, da bodo raje verjeli zgodbam o koncu sveta (ki naj bi se zgodil prav na dan izida tega članka, ob totalnem sončnem mrku) ali različnim grozljivim vizijam prihodnosti.

Prav je, da ne verjamemo vsaki pravljici, o kateri nas poskušajo prepričati, vendar ne smemo verjeti tudi grozljivkam, ki jih ustvarjajo takšni in drugačni teoretiki, »jasnovidci« in drugi, ki jih je kriza naplavila na naslovnice ter so za trenutek medijske pozornosti ali vaše všečke pripravljeni »rojevati« neverjetne teorije. Če se vam te, ki jih zdaj berete, zdijo realne, se spomnite, kako so šele prepričljivo zvenele tiste iz leta 2012?

Raje konec sveta kot negotovost? Verjetno je težko sprejeti, da nihče ne ve, kaj se bo iz vsega tega izcimilo. Seveda imajo mnogi svoje načrte. Nekateri celo veliko denarja in vpliva ... Za prevlado se borijo različne skupine in različni scenariji. Ko gre za naša življenja, še vedno največ našega trpljenja ali veselja povzročajo naše lastne izbire. Tudi v najhujši vojni je več ljudi trpelo zaradi razkola v lastni družini ali sosedske nevoščljivosti kot zaradi okupatorja.

Zato moramo čim prej zmagati na svojem domačem terenu. Svoje potenciale zaposlimo s tistim, kar želimo, potrebujemo, hočemo. Kriza nam daje neverjetne možnosti, da se odločimo, s kom še želimo sodelovati, se družiti ... Kako si želimo organizirati svoje dneve. Kaj sploh hočemo od življenja.

Vsak dan poslušam izjave ljudi, ki ugotavljajo, česa vse v življenju ne potrebujejo, in odkrivajo, kako poceni je življenje, ko imaš več časa zase. Ti ne bodo  več sedli na potrošniški vrtiljak in delo šest dni v tednu, da bi se sedmega dne tolažili z nakupovanjem.

»Nespodobno povabilo«. Prosim, napišite mi še eno pismo. V njem zapišite, kaj vse dobrega vam je ta situacija prinesla. Tudi druge, ki to berete, vabim, da storite enako. Prijatelje sem že pred enim tednom prosila, naj poskušajo začeti svoj stavek s HVALA KORONI. Najprej so me grdo gledali zaradi tega »nespodobnega« povabila. Zdaj pa mi nabiralnik polnijo e-sporočila s pretresljivimi izpovedmi, kaj vse dobrega se je ljudem zgodilo prav zaradi koronakrize. Družine se ponovno spoznavajo, začenjajo se nove življenjske zgodbe, ljudje odkrivajo svoje talente, podjetja se preoblikujejo, sosedje združujejo moči za več samooskrbe, skupnega varstva otrok, združene nabave.

Zahvalimo se koroni, da nam je nalila čistega vina. Pokazala je veličino in nenadomestljivost ljudi, ki jih do včeraj nismo niti opazili in so za svoje delo bili (in so še vedno) najslabše plačani. Sočasno pa je pokazala tudi, brez česa vse lahko ta družba shaja brez večjih posledic. Takšna spoznanja so odlična osnova za novo, pravičnejšo družbeno pogodbo.

Res ni več treba, da bi karkoli ostalo tako, kot je bilo. To ni grožnja! To je stvarna priložnost! Zato je ne smemo zamuditi. Poglejte, kakšen čudežni december smo dobili. Končno čas zase. Končno mir, v katerem bo »tiha noč« zvenela povsem drugače kot ob kuhančku in pokanju petard.

Korona nam podarja mir in čas, v katerem lahko prisluhnemo tistemu glasu v nas, ki že toliko časa želi spregovoriti, pa ga vedno preglasimo s hrupom in decembrsko navlako. Zato ne smemo zamuditi te enkratne priložnosti.

Pripravimo se za res novo leto, ki je pred vrati.

Zarja Jana, št. 50, 15. 12. 2020