mojca mavec Dobra karma

'Po slovenskih merilih sem nemogoča,' pravi ...

princ Harry Svet24.si

Princ Harry le še bleda senca samega sebe

josip broz tito davorjanka paunovic Reporter.si

To je bila najbolj vroča Titova ljubezen: seksa ...

zrče, novalja, plaža Svet24.si

Okužbo v zadnjem mesecu potrdili pri 16 mladih, ...

aleksandra pivec danilo markocic izola bobo2 Necenzurirano

"Kravje kupčije" z nepremičninami v občini Izola

bejrut, eksplozija, amonijev-nitrat Odkrito.si

Zakaj je eksplozija v Bejrutu bila tako ...

Sanja grohar_portet_osebni arhiv Njena.si

Sanja Grohar v solzah

Odklenjeno

Ali obstaja rešitev za razglašeno črevo?

Avtor:

sanja Lončar

Značke:

Moj oče je vse življenje delal v lakirnici. Zdaj je star 77 let. Prebolel je že raka na črevesju (operacija in kemoterapija), raka prostate (več operacij), nazadnje pa še zaporo črevesja (spet operacija). Dvakrat so mu torej odrezali del črevesja. Prebava mu deluje le s pomočjo odvajal, zdaj pa ga muči še boleče napenjanje. Ima seveda dieto, jesti ne sme nobene surove hrane, ničesar, kar napenja. Svetovala sem mu uporabo začimb, pa pravi, da jih uporablja, recimo v zeljno juho doda kar dve žlici kumine, vendar ne vem, koliko mu to res pomaga, ko pa kupuje navadne začimbe, ki so, kot slišimo, obsevane in torej najbrž brez moči. Odvajala jemlje tako rekoč pol življenja, tablete proti napenjanju že 30 let, mučijo ga živci in nespečnost, za oboje jemlje tablete, obenem pa še veliko analgetikov zaradi trdovratnih glavobolov. Skušam mu pomagati, denimo s probiotiki, molkosanom, vitamini itn., bolečin zaradi napenjanja pa bi se nemara lotili s premišljeno uporabo začimb, vendar ekološko pridelanih. Prosim vas za nasvet. Pozdrav, M.

Verjetno ni čarobne palčke, ki bi vašemu očetu, ki mu telo že pol stoletja prižiga rdeče lučke, odpihnila nakopičene težave. Vsako telo skozi leta izriše svoj zemljevid zlorab, ki jim je bilo izpostavljeno. Tako kot gube razkrivajo, ali smo vse življenje bili nasmejani ali mrkega pogleda, tudi telo pokaže, kje smo ga najbolj prizadeli. Zastrupljanje pljuč, ki ga povzroča lakirnica, je direktno povezano z zdravjem črevesja. Kitajska medicina pljuča in debelo črevo obravnava kot parna organa, ker se težave pri enem vselej kažejo tudi na drugem.

Po toči zvoniti je prepozno, po bitki biti pameten tudi. Lahko pa je zgodba vašega očeta dober zgled tistim, ki mislijo, da jo bodo kljub izpostavljenosti kemičnim hlapom, tobaku, pesticidom … odnesli brez težav.

Lakirnice namreč niso edine problematične. Tudi naši kmetje masovno zbolevajo za rakom črevesja, pa še vedno ne vidijo povezave med strupi, s katerimi škropijo, in strupi, ki jih bodo pokončali. In tudi življenje v številnih sodobnih stanovanjih ali delo v modernih pisarnah po kakovosti zraka ni daleč od lakirnic, zato ne preseneča, da je v Sloveniji še vedno zelo veliko raka debelega črevesja in pljuč.

Kam so šli prijatelji?

Mediji so v zadnjem času polni člankov o pomenu mikrobioma. S tem novodobnim izrazom označujemo svoje spoznanje, da v našem črevesju ne domuje le kup nametanih mikroorganizmov, temveč da so ti organizirani kot dobro delujoča skupnost in opravljajo funkcijo dobro uglašenega simfoničnega orkestra. Mnogi celo pravijo, da je to samostojni organ, ki skrbi, da predelujemo, presnavljamo in izločamo brez težav. Čeprav nima značilne oblike, kot jo imajo srce, jetra ali pljuča, ima jasno organizacijo, hierarhijo in inteligenco.

Ko črevesju napovemo vojno, bodisi tako, da uživamo antibiotike, kortikosteroide ali udarimo po njem s kemičnim orožjem, kot je kemoterapija, pobijemo večino glasbenikov in je posledica »škripanje« prebave, ki ga lahko slišimo tudi z ušesi. Napenjanje, plini, driska in zaprtje so le del repertoarja, ki ga izvaja razglašena in zdesetkana mikroflora. Kratke ujme telo še nekako zna popraviti, ker se še spomni, kako naj bi sistem deloval. Pravimo, da ima mikroflora svoj spomin, po katerem se zna obnoviti. Podobno kot znamo pospraviti vrt, ki ga je ponoči razdejal veter in nam premetaval sode, ponjave, orodje …

Ko pa vojna proti telesu traja dlje, telo pozabi, kaj bi moralo biti izhodiščno stanje, in je zato težko ponovno vzpostaviti harmoničen sistem. Strokovnjaki pravijo, da že po eni kuri antibiotikov potrebujemo vsaj tri mesece, da obnovimo prijateljske mikroorganizme v črevesju. Če pa so naše težave s črevesjem trajale dlje, je treba za vsako leto težav dodati še vsaj en mesec terapije. Pravite, da vaš oče že 30 let jemlje tablete proti napenjanju in sredstva za odvajanje, torej v najboljšem primeru potrebuje vsaj tri leta, da popravi situacijo in usposobi svoje črevesje za bolj ubrano delovanje.

S staranjem se pojavi še en »pribitek na izračunu obresti«, in sicer čas obnove različnih tkiv. Črevesna sluznica se pri osebi, stari okrog 30 let, lahko obnovi v nekaj mesecih. Ko smo starejši, pa se ta proces začne upočasnjevati. Dodatno je treba upoštevati, da je zdravljenje črevesja, v katerem je poškodovanih deset odstotkov celic, nekaj povsem drugega kot zdravljenje, ko imamo komaj kakšen odstotek nepoškodovanih. Ko delež delujočih celic pade pod 50 odstotkov, ne moremo pričakovati, da bo s pomočjo čudežnih fermentov, probiotikov, prehrane, začimb … že naslednja generacija celic delovala normalno. Tako kot smo šli po stopnicah dol, gremo tudi po stopnicah gor – stopničko za stopničko. To pomeni, da je potrebno nekaj generacij obnove celic, da bo vsaka naslednja zmogljivejša in bolj vitalna.

Je to preveč? Naj vsak presodi sam.

Poznam ljudi, ki so se v zelo poznih letih lotili temeljite prenove lastnega telesa in so danes videti bolj zdravi kot pred desetimi leti. Dokler živimo in dihamo, lahko izbiramo smer.

Kako se lotiti težave?

Ker je težava kompleksna, je uspešna le terapija, ki se hkrati loti več problemov. Tako kot v hiši en mojster ne more popolnoma prenoviti kopalnice, tudi vaš oče potrebuje profesionalno ekipo za različna obrtniška dela. Če to prevedem v prehranska dopolnila, potrebuje dober vir desnosučno fermentiranih hranil, lahko prebavljive beljakovine in druga že razgrajena hranila, saj jih izmučeno črevo samo ni sposobno predelati in zato telo peša. Hkrati pa morate preprečiti, da po zakladu dobrih hranil planejo »cestni roparji«. Zato v črevesju, kjer lastna policija in carina ne delujeta dobro, potrebujete precej probiotikov, ki igrajo vlogo varnostnikov, spremljajo dragoceni tovor in preprečujejo, da bi si ga prilastili kandida, zajedavci ter drugi nepridipravi. Ker si ni težko predstavljati, da je črevo zelo vneto, zelo pomaga tudi dober vir maščob omega 3 – najbolje direktno v obliki olja, ki pospeši obnovo črevesne sluznice in gasi vnetja. Svojo pomoč lahko ponudijo tudi začimbe, ki učinkujejo močno protivnetno. S tem mislim kurkumo, galgant, ingver, majaron, origano, timijan, šetraj, rožmarin … 

Vloga začimb

Začimbe lahko v izbrani strategiji opravijo dve pomembni vlogi. Najprej preprečujejo hrani, da bi v telesu povzročala težave. Področje prebave je zelo široko in si lahko na različne načine pomagamo z več kot 30 zelišči, ki so natančno opisana v Ščepcu rešitve (prelistajte knjigo na znanje.zazdravje.net).

Na kratko pa si lahko z začimbnicami pomagamo v različnih fazah prebave:

1. Med kuho

Če vemo, da prebavila niso v odlični kondiciji, lahko z začimbnicami hrano naredimo bolj prebavljivo že med pripravo. Lovor, ki ga dodamo v vse, kar rado napenja, že v loncu onemogoči številne bakterije, ki bi se rade razmnoževale in ustvarjale pline v črevesju. Sama dam v vsako jed, ki me rada napenja, na koncu kuhanja vrečko čaja proti napenjanju (mešanica janeža, kumine, koromača) in pustim stati vsaj deset minut.

Kumina je absolutno nenadomestljiva pri preprečevanju napenjanja. Vendar jo je treba znati uporabiti. Dodajanje žlice semen v že pripravljeno jed ne bo imelo veliko učinka, saj bo kumina začela učinkovati s precej zamude. Za hiter učinek jo moramo streti. Še bolje pa jo je namočiti v mlačni vodi in pustiti stati vsaj nekaj ur. Tako dobi telo veliko večji spekter koristnih učinkovin.

2. Pri prebavi

Začimbe so hkrati odlično dezinfekcijsko sredstvo za preprečevanje patogenih procesov, ki se potem kažejo tudi kot težave v debelem črevesu. Poper, čili, ingver, kurkuma, cimet, kapre, origano, kumin …, vsi so odlični za mikrobiološko pospravljanje hrane.

Večina omenjenih začimbnic ni v celoti biorazpoložljiva. Verjetno ste že sami opazili, da se pekoč ali pikanten okus okrepita, če jed nekaj časa stoji. Da si ne delamo dodatnega dela, lahko izbrane pikantne začimbnice zmešamo z maščobo in oljem, da se izluži čim več njihovih učinkovin, in potem takšno začimbno maslo ali olje dodajamo jedem. Kako naredimo začimbno maslo, si lahko ogledate tudi med videoposnetki na zazdravje.net.

3. Antioksidativna zaščita

Tretji adut začimbnic je v njihovi veliki antioksidativni moči. To so dejansko najmočnejša antioksidativna živila na planetu. Klinčki, cimet, origano, kurkuma, kumina in šetraj – to je pet najmočnejših antioksidantov po ORAC-metodologiji meritev. Takoj za njimi so prijateljice z domačega vrta: bazilika, peteršilj, majaron, origano, pehtran … Antioksidanti preprečujejo prostim radikalom, da bi poškodovali naše celice, zato so zelo pomemben sodelavec pri prenovi naših tkiv.

Težave z odvajali

Največja težava z odvajali je, da omrtvičijo debelo črevo in ga zato z leti še dodatno polenijo.

Če ste si kdaj ogledali sliko naših prebavil, ste verjetno opazili, da debelo črevo transportira blato po zahtevni obvoznici. Najprej ga dvigne gor, naredi ovinek, ga pelje čisto ob pljučih, potem še en ovinek in šele tam se začne presežen material spuščati.


Mogoče deluje, kot da se je stvarstvo nekje uštelo pri projektiranju, vendar ima takšen obvoz svoj smisel. Tovrstno zadrževanje upočasnjuje promet in omogoča, da ima zdravo črevo dovolj časa, da posrka vse, kar potrebuje. Če črevo ni zdravo in se v njem valja veliko pagotenih organizmov ter gnilobe, pa takšno podaljšano bivanje le stopnjuje težave. Če si še enkrat ogledamo sliko debelega črevesja, opazimo, da to ni gladka cev, temveč ima prekate. Mišljeno je, da ti prekati nenehno pulzirajo ter tako gnetejo, obračajo in porivajo blato naprej. Iz enega prekata se mora vsebina vedno stisniti, da skozi ožino pride v drugega.

Je to še ena napaka ali modrost narave?

Če bi naše črevo bilo le gladka cev, nikoli ne bi mogli počrpati in vsrkati kalcija, magnezija ter številnih drugih rudnin, ki nastajajo šele med predelavo v debelem črevesju in se vsrkavajo le skozi črevesno steno. Tisto, kar bi ostalo na sredini cevi, bi bilo za nas neuporabno in bi ves trud, da nekaj zaužijemo in prebavimo, bil brez pomena.

Torej, prekati imajo svoj namen …, vendar se tudi ta sprevrže v težavo, če je zmes, ki obtiči v debelem črevesju, pretrda in je ni možno pretakati ter obračati.

Namesto odvajal je veliko bolje uživati »rahljala«, ki povečujejo volumen blata in ga mehčajo. Za ta namen so najbolj naravna in nežna luščine trpotca, lanena semena in druge snovi, ki v stiku z vlago nabreknejo ter tako porivajo blato in ga mehčajo. Obstajajo tudi posebne probiotične mešanice, ki se v debelem črevesju hitro množijo in tako od znotraj naredijo zastalo blato bolj rahlo. Seveda, nujni pogoj, da bi omenjeno delovalo, je dovolj vode!

Večina ljudi pozablja, da si pri zaprtosti lahko pomagamo tudi tako, da ročno porinemo zastalo vsebino v debelem črevesju. Če masiramo pot, po kateri se razprostira debelo črevo, in to v smeri urinega kazalca, bomo pomagali, da se zaspalo črevo začne premikati. Tako kot iz tube iztisnemo še zadnje kaplje zobne paste, lahko tudi lastno debelo črevo zelo lepo premasiramo in usedlino premaknemo. Pomaga tudi polaganje toplega termoforja, ki blaži krče in izboljšuje prekrvitev v črevesju.

* Zakaj morajo biti začimbe ekološke?

Kot ste omenili, je večina začimbnic na trgu z velikih plantaž, kjer so bile že med rastjo obdelane s fungicidi, insekticidi, herbicidi. Potem jih zaplinijo z dodatnim odmerkom strupov za »varen transport po vsem svetu«. Ker gre za prepoceni blago, ga ne razvažajo letala, temveč potuje dolge mesece z ladjami. In da miši, podgane, črvi, plesni ... ter drugi ne uničijo posla, morajo blago varovati kemikalije. V zadnjem času je res vse bolj prisotno tudi radioaktivno obsevanje začimbnic, kot oblika »bolj čistega« konzerviranja. Tako na testih najdemo manj ostankov strupov, kaj pa je utrpela rastlina pri obsevanju, nihče ne preverja.

Takšna trupla rastlin nimajo več ne biološke ne hranilne vrednosti. Zagotovo pa si z njimi ne izboljšati zdravja. Le zdrave rastline, ki jih niso zdravili zato, da sploh zrastejo, imajo človeku kaj ponuditi. Zato po mojem mnenju obstajata le dve vrsti začimbnic – neuporabne in ekološke.

Objavljeno v reviji Zarja Jana št. 7 , 18.2.2020