Dennis Quaid, Laura Savoie Svet24.si

65-letni hollywoodski zvezdnik zaročen s 26-letno...

Hudorovac Valentina Svet24.si

O 15-letni Valentini že od četrtka ni ne duha ne...

NEPTUN Dobra karma

Horoskop od 21. do 27. 10: igra Neptuna in ...

Arriva, avtobus Svet24.si

Incident v Kopru: voznik z avtobusa "zmetal" ...

tori Odkrito.si

Zvezdniki z eksotičnimi ljubljenčki

SARA RUTAR Njena.si

Sara Rutar osupnila z drastično preobrazbo telesa

ana jaka Njena.si

Jaka in Ana krstila hčerko

Odklenjeno

Vas utruja kolona ali vaš avto?

Je možno, da bi na počutje vplival avto?

Avtor:

Sanja Lončar in Igor Šajn

Značke:

Pred kratkim sem zamenjala službo, zdaj jo imam uro vožnje stran. Prej se mi to ni zdel problem, ker rada vozim in me vožnja nikoli ni utrujala. V novi službi sem dobila tudi službeni avto, ki bi mi ga mnogi zavidali ... Pa vendar, ne vem, ali si domišljam, toda v zadnjem času prihajam v službo čisto ožeta, izčrpana in z meglo v glavi. Prvo uro v službi se le skrivam, da počasi pridem k sebi in normalno začnem delati. Začela sem sumiti, da gre mogoče za avto. Ko sem enak čas za volanom svojega osebnega avta (ki je sicer neprimerljivo slabši od službenega), se mi zdi, da se počutim bolje. Mož pravi, da je vse v glavi. Je možno, da bi na moje počutje vplival avto? Res se mi zdi škoda, da bi ga vrnila. Še bolj pa me skrbi, da bi v službi mislili, da sem zmešana baba, ki v glavi nima vse pospravljeno.

Verica L.

Upam, da tega članka ne boste brali v dolgi koloni pred mejo ali v zastoju na avtocesti. Že brez tega v avtih preživimo vse več svojega življenja. Raziskava, ki jo je za potrebe razvoja svojih vozil opravil Citroën, je pokazala, da povprečen Evropejec v avtu preživi več kot štiri leta svojega življenja. Svoje povprečne porabe časa ni težko izračunati. Če se na avtocestah gibljemo povprečno okrog 100 km na uro, v mestih pa okrog 40 ali še manj, če upoštevamo parkiranje, lahko rečemo, da smo na vsak prevoženi kilometer porabili eno minuto življenja. Če na leto z avtom naredite 20.000 kilometrov, to pomeni, da ste v avtu preživeli 20.000 minut, kar pomeni 333 ur oziroma 14 dni na leto. Če je vaša služba povezana s prevozom ali obiskovanjem strank, je lahko avto vaš drugi dom. Vožnja zahteva pozornost in zagotovo terja tudi nekaj naše energije. Vendar utrujenost, ki jo pogosto čutimo, ko stopimo iz avta, ni nujno posledica tega, da smo nekaj ur vozili. Zakaj so utrujeni tudi tisti, ki so v avtu le veselo klepetali, jim ni bilo treba biti na preži ali česarkoli početi? Če želimo ohraniti čim več energije, je dobro vedeti, kaj prispeva k občutku utrujenosti, in te vplive kar se da zmanjšati. Potem boste verjetno presenečeno ugotovili, da vas vožnja sploh ne utruja toliko, kolikor se vam ta trenutek zdi.

Večina razlogov za utrujenost je nevidnih. Prvi je elektromagnetni smog, na drugem mestu so povečane koncentracije kemikalij, ki smo jim v avtu izpostavljeni. Na tretjem pa je prisilna drža za volanom oziroma zaspali obtok zaradi dolgega sedenja v istem položaju. Strokovnjaki stavbne biologije opozarjajo, da so razvijalci avtomobilske industrije usmerjeni predvsem k novim funkcijam, ugodju in sodobnosti, zelo malo pa se ukvarjajo s tem, kako bodo inovacije vplivale na zdravje tistih, ki so v avtu. Če bomo nadaljevali s takšnim razvojem, bomo dobili popolne avte, ki bodo uničevalni za človeka.

Novo ne pomeni vedno koristno

Ko gre za elektromagnetni smog, ki nastaja v avtih, ga poglavitni del prihaja iz vse večjega razmaha brezžičnih tehnologij, ki nas bremenijo z visokofrekvenčnim sevanjem. Drugi vir obremenitev pa je magnetno polje, ki smo mu v avtih izpostavljeni, kadar vozimo.

Visokofrekvenčna sevanja

Visokofrekvenčna oziroma pogosteje imenovana mikrovalovna sevanja nas dosegajo predvsem zaradi uporabe mobilnih telefonov in brezžičnega omrežja. Danes je skoraj nemogoče najti mesta, kjer jim nismo izpostavljeni. Ker so povsod okrog nas bazne postaje, bomo tudi v avtu, na kolesu ali peš deležni nekaj sevanja. Ni pa vseeno, koliko ga bo.

naravno enostavno3.jpg
...
Revija Zarja

Avto je kletka. Vsaka brezžična tehnologija, ki je vključena, se bo nenehno povezovala z baznimi postajami. Te so, odvisno od terena, vsakih 4–8 kilometrov (s tehnologijo 5G pa bodo še veliko gosteje postavljene), in vsakič, ko gremo mimo njih, se naši telefoni z njimi prevezujejo, kar za nekaj časa močno poveča elektromagnetno sevanje v kabini avta. Ker je avto kot Faradayeva kletka, ki ovira prehod signala, bodo naši telefoni in tablice morali sevati z maksimalno močjo, da vzpostavijo stik. Še bolj je to obremenilno, če imamo prižgan prenos podatkov, wi-fi ali bluetooth. Če vaš telefon nenehno preverja temperaturo zraka, novice, status na FB, e-pošto, pomeni, da bo nenehno proizvajal elektromagnetni smog. Ta se v avtu delno odbija-zadržuje, koncentrira in nas močno izčrpava.

Če želite priti na cilj čim manj utrujeni, brez suhih oči, meglene glave, mravljinčastih udov in bolečin v vratu, je treba zmanjšati odjem energije, ki nam ga povzroča elektromagnetni smog. Na voljo imamo tri scenarije, ki jih priporoča tudi stavbna biologija:

1. scenarij: zdravje na prvem mestu

2. scenarij: dosegljivi, vendar ne za vsako ceno

3. scenarij: če ne gre drugače

1. scenarij: zdravje na prvem mestu

Če se odpravimo na izlet v Portorož, na poslovni sestanek v Maribor ali, kot navajate v pismu, če se vozimo kakšno uro do službe, je to, koliko nas bo vožnja izčrpala, v veliki meri odvisno od tega, koliko elektromagnetnega smoga bomo v avtu ustvarili. Če imamo srečo, da je naš avto brez vgrajene sodobne tehnologije, je situacija relativno preprosta. Če bomo telefone dali na letalski način, bomo uživali v vožnji in na cilj prispeli presenetljivo bolj spočiti kot doslej. Pogoj je, da so telefoni vseh sopotnikov na letalskem načinu in da ne uporabljamo bluetotha oziroma wi-fija. Npr. glasbe, ki jo z iPoda ali telefona brezžično prenašamo na avtoradio. Če potrebujemo navigacijo, karte prej naložimo in uporabljamo telefon ali navigacijske naprave brez povezave. Morebitne zastoje na cestah pa preverimo pred odhodom ali na postajališču, kjer bomo naredili odmor. Med vožnjo radio nastavimo na sprejem informacij o stanju na cestah. Takrat je količina EMS, ki ga bomo ustvarjali sami v avtu, nična.

Če imamo modernejši avto, se eliminiranje elektromagnetnega smoga lahko zaplete. Dejansko pogosto niti ne veste, kaj vse v vašem avtu lahko ustvarja tovrstno onesnaženje. Avti so danes polni senzorjev, mnogi imajo že vgrajeno brezžično povezavo, imamo zaslone, vgrajene v sedeže, zaščito proti kraji, ki zahteva, da avti nenehno sporočajo svojo lokacijo, vse več je senzorjev, ki skrbijo za varnost med vožnjo ... Vožnja morda s pomočjo vse te opreme postaja varnejša, le da ne vemo, ali prednosti odtehtajo nevarnosti, ki jih takšna tehnologija predstavlja za zdravje. Pri nekaterih avtih je vire sevanj možno relativno preprosto izklopiti, pri nekaterih morajo to storiti na servisu. Žal pri nekaterih sploh ni možno izklopiti nekaterih »dosežkov«, ki ves čas ustvarjajo sevanje v kabini. Ker je kombinacij toliko, kolikor je avtomobilov, je najvarneje sevanje izmeriti in identificirati največje onesnaževalce. Potem pa odklopiti vse, česar ne potrebujemo, oziroma to vklapljati le po potrebi.

2. scenarij: dosegljivi, vendar ne za vsako ceno

Včasih se nam zdi, da je skrb za naše zdravje nedopusten luksuz in da moramo na prvo mesto dati potrebe drugih. Kaj če je stara mama doma sama in moramo biti dosegljivi? Kaj če čakamo pomemben klic iz podjetja? Kaj če me otrok pokliče? V takšni situaciji, ko morate biti dosegljivi na telefonu, lahko vsaj zmanjšate sevanje, ki ga povzročajo povezava bluetoth, wi-fi in prenos podatkov. Ti trije povzročajo več sevanja kot prižgani telefon, zato si obremenitev precej zmanjšamo, če te funkcije odklopimo. Če imamo le prižgan telefon, bomo deležni sevanj pri povezovanju z baznimi postajami. Če pa so prižgani prenosi podatkov, je sevanje skorajda nenehno.

Prostoročno telefoniranje ne rešuje težav

Snovalci teh sistemov očitno niso razmišljali, da želimo telefon oddaljiti od ušesa tudi zaradi naše osebne varnosti. Odvisno od sistema v avtu, bomo v večini primerov, kadar imamo telefon povezan z avtomobilskim sistemom za telefoniranje, obsevani neprestano, tudi ko zveza ni vzpostavljena. Nekateri sistemi pa moč sevanja zmanjšajo, kadar niso v uporabi določen čas. Nosilec za telefon damo na armaturno ploščo ali na sedež vsaj pol metra daleč, toda tako, da se bomo lahko prostoročno (kar dovoljuje zakonodaja) pogovarjali in bomo sogovornika slišali. Če bi se morali odzvati na klic, naj bodo pogovori zelo kratki in pogovarjamo se po mikrofonu ter zunanjem zvočniku, ne da bi telefon prislonili na uho, saj to med vožnjo prepoveduje zakonodaja, hkrati pa ni v okviru priporočil za varnejšo uporabo mobilnega telefona glede zdravstvenih tveganj, kot priporoča stavbna biologija. 

Izvedljivost takšnega načina pogovora je odvisna tudi od hrupa v avtu. Praviloma pri osebnih avtih in pri nižjih hitrostih to gre.  Če je v avtu pri večjih hitrostih hrup, poskušamo hitrost vožnje zmanjšati oziroma ustavimo vozilo na varnem in za to namenjenem območju, kjer opravimo klic.

naravno enostavno5.jpg
...
Revija Zarja

Kadar vozimo, ne telefoniramo!

Ministrstva poskušajo odvaditi voznike telefoniranja v avtu. Namesto da nenehno razlagamo o nevarnosti, ki jo takšen voznik predstavlja za druge, bi mogoče veliko lažje zmanjšali to slabo navado, če bi voznikom razložili, kako nevarno je takšno početje za njihovo lastno zdravje. Telefonski pogovor v avtu nas bo obseval bistveno več, kot če bi ga opravili, ko stopimo iz avta in se v miru pogovorimo tako, da na telefonu prižgemo zunanji zvočnik in mikrofon. Večina stekel delno odbija visokofrekvenčne signale, zato mora telefon sevati z večjo močjo, če telefoniramo v zaprtem avtu.

3. scenarij: če ne gre drugače

Najslabše je takrat, ko ne smemo izklopiti ne telefona ne prenosa podatkov. Profesionalni vozniki, dostavne službe, rešilna vozila, policija ... morajo biti nenehno dosegljivi tudi z e-pošto in drugimi sporočili. Takrat si pomagamo le tako, da telefon vsaj ne držimo ob telesu in da takrat, ko se pogovarjamo, odpremo okno, da vsaj delno zmanjšamo vpliv Faradayeve kletke in omogočimo, da se pogovor odvije z manjšim sevanjem. To ni rešitev, je pa vsaj manjša razbremenitev. Velja tako kot zgoraj – uporaba brezžičnega načina oziroma pogovor po slušalkah je vsekakor boljši kot telefon na ušesu.

Če ste voznik ali trgovski potnik in veliko ur preživite v avtu, verjetno ne morete vplivati na elektromagnetni smog v avtu, lahko pa vplivate na to, koliko tega smoga bo vplivalo na telo. Za ta namen danes obstaja veliko zaščitnih oblačil: spodnje perilo, majice, kapice, kombinezoni, ki varujejo pred visokofrekvenčnimi sevanji. Če torej morate sedeti v »elektromagnetni greznici«, si vsaj pred tem oblecite neprepustno »potapljaško obleko«. Gre za certificirane materiale s srebrnimi nitkami, ki so tudi tehnično atestirani za zaščito pred visokofrekvenčnimi sevanji.

Magnetna sevanja

Ste že doživeli, da vam stopala otrpnejo ali da v avtu čutite bolečine v kolenih, kolkih, križu ...? Mogoče ste se res preveč »zasedeli«, mogoče pa je to posledica premočnega magnetnega polja. Strokovnjaki stavbne biologije so opravili meritve v številnih avtomobilih in ugotovili, da je situacija od avta do avta različna. Magnetno polje večinoma seže do armaturne plošče, pri mnogih zajema tudi področje stopal in nog. Ni bilo malo tudi takšnih, kjer so močno magnetno polje izmerili na celotnem področju prednjih sedežev. Dobra novica je, da pri nobenem avtu niso ugotovili, da bi magnetno polje segalo na zadnje sedeže, kar je razlog več, da se majhni otroci, nosečnice in doječe matere peljejo v najvarnejšem delu avta.

Pri električnih avtomobilih je vpliv magnetnega polja lahko še večji kot pri klasičnih, ker je baterija razpotegnjena pod celotnim podvozjem in tudi zaradi drugih tehničnih rešitev. Za zdaj ni zaslediti raziskav, ki bi se v to poglobile. Razvoj bo moral upoštevati še vidik zdravja in ne le dosege in hitrosti polnjenja baterij.

Kemični strupi

Verjetno nič od tega, kar je v avtu, ne bi smeli zaužiti ... Avto je seštevek kovin, umetnih negorljivih materialov, plastike, gume, lepil, sintetičnih olj in mazil ...

Večinoma ne gre za inertne materiale – kadar motor dela, temperatura v njem naraste čez sto stopinj, zato nastajajo številni škodljivi hlapi, od katerih jih nekaj zaide tudi v kabino. Če ga pustimo na parkirišču, zrak v kabini že v nekaj minutah postane smrtonosno vroč in hkrati zelo nevarno strupen! Ko naslednjič sedete v razbeljen avto, pomislite še na to, da je toplota močno pospešila izhlapevanje vseh materialov, ki so v avtu. Dejansko sedemo v plinsko celico, v kateri vdihujemo formaldehid, benzen, svinec, kadmij, klor, arzen, živo srebro, kositer in antimon. (Znanstveniki so v kabinah v zraku namerili v povprečju nekaj manj kot 300 kemikalij). Novi avti so glede tega za zdravje veliko bolj tvegani od tistih, ki so se v nekaj letih »prevetrili«.

naravno enostavno2.jpg
...
Revija Zarja

Nasveti za ohranjanje energije in zdravja

1. Avto vedno nekaj minut zračite, preden sedete vanj. Mnogi avtomobili imajo na ključih funkcijo, da jih lahko na daleč odklenemo in na stežaj odpremo okna. Ko ste 50 metrov pred avtom in ga imate na očeh, odprite vsa okna, da ne doživite toplotnega in kemičnega udara, ko boste odprli vrata.

2. Armaturo in okna poleti zasenčite – s tem boste zmanjšali pregrevanje in tudi koncentracije kemičnih snovi, ki bodo izhlapele, bodo manjše. Ker sedeži ne bodo pregreti, se tudi ne boste v hipu spotili, ko sedete.

naravno enostavno4.jpg
...
Revija Zarja

3. Ko speljete, pustite vsa okna odprta vsaj še dve minuti, da se avto temeljito prezrači. Šele po tem, po potrebi, zaženite klimo.

4. Če imate možnost izbire, parkirajte v garažni hiši ali v senci. Lahko pa tudi senco »peljete« s seboj, tako da imate poleti strešni kovček.

naravno enostavno6.jpg
...
Revija Zarja

Plesni v klimi

V avtu imamo še enega skritega sovražnika. To so plesni, ki se lahko razvijejo v prezračevalnih kanalih. Še posebej v klimatskih napravah, ki delujejo tako, da odvzemajo vlago in jo kondenzirajo. (Verjetno ste že opazili, da od klime teče voda pod avtom). Tam so zelo ugodni pogoji za nastanek plesni, in če klima ni dobro vzdrževana, bomo lahko v zrak, ki ga vdihavamo, vpihovali nevarne spore plesni. Da zmanjšamo nevarnost nastajanja kondenza, se navadimo klimo izklopiti nekaj minut, preden vozilo ugasnemo. Topli zrak bo posušil cevi v sistemu. Na servisih lahko sistem dezinficirajo tudi s posebnimi čistili, vendar je nujno, da pri tem uporabijo sistem ozonskega čiščenja in ne kemikalije, ki jih bomo še nekaj dni po opravljenem čiščenju prisiljeni vdihavati.

Migajte

Vožnja nas utruja še zaradi enega razloga – takrat smo prisiljeni biti dolgo v istem položaju, kar upočasni pretok krvi, limfni in fascialni sistem pa se dobesedno ustavita. Zato se navadite med vožnjo globoko dihati, peti, migati, poplesavati ..., da ohranite pretok in preprečite mravljinčenje. Vsak zastoj in kolona pa sta priložnost za telovadbo in še nekaj plesnih vaj v avtu.

Objavljeno v reviji Zarja/Jana št. 30, 23. 7. 2019.