kris Svet24.si

FOTO: »Tako sem pridno čakal na kliniki, ko so ...

vino Dobra karma

22 jasnih mislih, ki pa jih razumejo le redki

cisterna, viadukt malence Svet24.si

VIDEO: Tako je s corso trčil v tovornjak, ki je ...

avstrijska vojska, vojaški pes Svet24.si

Pri pesjakih v vojašnici našli truplo vojaka, ...

monika krt Dobra karma

Naša čutila so nam v pogubo ali v veselje

ljfw 2 Njena.si

Kaj ustvarjata Lara komar in Tadej Pišek?

bratje klobasa Njena.si

To je starejši brat dvojčkov Klobasa

Odklenjeno

Jesti hladno ali pogreto v mikrovalovki?

Ena pogreta jed vas zagotovo ne bo ubila. Zagotovo pa telesu nalagamo dodatno delo, ko ga silimo, da troši svoje moči za urejanje kaosa, ki smo ga ustvarili v želji, da si prihranimo kakšno minuto pri pogrevanju.

Avtor:

Sanja Lončar

Značke:

Hvala za vse vaše nasvete, ki mi iz dneva v dan pomagajo živeti bolje. Poskušam se držati tudi tistih o bolj zdravem prehranjevanju v službi. V naši čajni kuhinji imamo le električni grelnik za vodo in mikrovalovno pečico. Ker zdaj doma pripravljam obroke in jih nosim v službo, so ti do malice že mrzli. Nekaj tudi sama takoj dam v hladilnik in je potem res prehladno za zaužitje. Ali je bolje imeti hrano na sobni temperaturi štiri, pet ur ali jo pogrevati v mikrovalovki? Diana iz Ljubljane

Mož je šel lani skozi hudo zdravstveno krizo. »Reševanje« je zahtevalo tudi temeljito prenovo jedilnika. Potreboval je skoraj šest mesecev, da se je spet postavil na noge. Zdaj spet hodi v službo, vendar oba vidiva, da ga bo prehrana v menzi uničila. Nekaj časa je shajal z oreščki, sadjem in kakšnim bolj zdravim sendvičem, ki sem ga pripravila doma, zdaj, ko je mraz, pa pravi, da bi res potreboval tudi kaj toplega na žlico. V podjetju nimajo možnosti za samostojno pripravo hrane. Vodstvo pravi, da je že menza (raje ne povem, kaj tam jejo) nadstandard in da ne bodo trpeli »izmišljevanja«. Zelo bova hvaležna za kakšen nasvet, recept ... Milka in Tone

Vsakdanje življenje je včasih zelo daleč od idealov zdravega. Tudi delovniki so se tako raztegnili, da najboljše ure dneva večina ljudi preživi v službi. Včasih, ko so delali od šestih do dveh, niti ni bilo tako pomembno, kaj se je jedlo v službi, ker je doma čakalo »normalno« kosilo ob »normalni« uri. Zdaj, ko se delovniki večine ljudi zavlečejo do poznih popoldanskih ali celo večernih ur, pa postaja prehrana v službi toliko pomembnejša, saj vsega zamujenega ne moremo nadomestiti s »kočerjo« (novi izraz za kosilo in večerjo ob večernih urah).

Če imate tako zamaknjen urnik, je mogoče najboljši nasvet: ne zamudite kakovostnega zajtrka. Raje vstanite 15 minut prej ter si privoščite dober, svež in hranilen zajtrk, ki po sestavi bolj spominja na kosilo – in bo potem veliko lažje preživeti dan. Zajtrkovati kot cesar in večerjati kot berač je eden najmodrejših nasvetov za ohranjanje zdravja, ki velja ne glede na čas, v katerem živimo.

Prehrana v službi

Pomanjkanje delavcev na srečo sili delodajalce, da ne razmišljajo le »bodite tiho in veseli, da sploh imate službo«, ampak tudi, »kaj še potrebujete, da z veseljem delate zame in ne za mojega konkurenta«. To se v mnogih podjetjih kaže tudi z vse večjo skrbjo za zdravje zaposlenih, zato so nekatera podjetja na tem področju presenetljivo inovativna. Posebej v manjših se zelo spreminja podobna čajnih kuhinjic in jedilnice. Eni uvajajo celo skupne poslovne zajtrke, drugi v sejnih sobah namesto kave poslovnim partnerjem ponujajo domače čaje, sadje in oreščke.

Vse več ljudi ima resne zdravstvene težave. Modri delodajalci so že izračunali, koliko jih stane bolniška, in so ugotovili, da bi za denar, ko imajo enega samega delavca na bolniški mesec dni, res lahko storili ogromno, da jim zaposleni ne zbolevajo in so hkrati zadovoljni.

naravno_enostavno4.jpg
Sadje
Revija Zarja

Mikrovalovka – koristna bližnjica ali »hudič«?

Mikrovalovka je res sposobna segreti vodo ali jed v kratkem času, vendar to počne tako, da molekule vode tare druge ob drugo z neverjetno hitrostjo. Tako kot vi podrgnete dlan ob dlan in začutite toploto, pomislite, kaj se zgodi, če se dve molekuli tako »podrgneta« dvamilijonkrat v sekundi. Vroče, ni kaj – vendar ne brez posledic. Tako močno gibanje povzroči tudi spremembe v naelektrenosti molekul. (Se še spomnite testa, ko podrgnemo predmet in ga potem primaknemo k lasem – naelektrijo se?). Podobno trenje spremeni tudi naelektrenost naše hrane in ta potem vpliva tudi na naše telo.

Dr. Hans U. Hertel je na nevarnost mikrovalovne tehnologije opozarjal že pred desetletji. Njegove študije iz leta 1989 so pokazale, da hrana, ki je segreta ali kuhana v mikrovalovni pečici, povzroča v krvi bolezenske spremembe, podobne tistim, ki jih povzroča začetna stopnja raka. Njegovim raziskavam se je priključil tudi prof. Bernard Blanc iz tehniške šole v Lozani. Poskusnim osebam so dajali različno pripravljeno hrano. Pred hranjenjem in po njem so jim odvzeli kri za laboratorijsko preiskavo. Pokazalo se je, da so se zaradi hrane, pogrete ali pripravljene v mikrovalovni pečici, krvne celice začele strjevati. Zato je krvna slika kazala resen padec rdečih krvničk in silovit skok levkocitov, ki so morali »reševati« nastalo izredno stanje. Ob tem mikrovalovi uničujejo hranilno vrednost živil. Biouporabnost (razpoložljivost hranilnih snovi za telo) se zmanjša za od 60 do 90 odstotkov!

Natančen opis njihovih raziskav in ugotovitev najdete na www.zazdravje.net. V iskalnik vtipkajte Blanc. Ali, če angleščina za vas ni problem, preberite več na http://www.mmpress.info/id54.htm

Ena pogreta jed vas zagotovo ne bo ubila. Zagotovo pa telesu nalagamo dodatno delo, ko ga silimo, da troši svoje moči za urejanje kaosa, ki smo ga ustvarili v želji, da si prihranimo kakšno minuto pri pogrevanju.

naravno_enostavno5.jpg
Oreščki
Revija Zarja

Verjetno se sprašujete, kako je možno, da so mikrovalovne pečice še v prodaji, ko ruske in švicarske študije kažejo enake rezultate o njihovi škodljivosti. Rusi so leta 1976 celo prepovedali uporabo mikrovalovnih pečic in na nevarnost opozorili tudi preostali svet. V obdobju perestrojke so pod pritiski zahoda prepoved odpravili, vendar so dovolili odmerke, ki so večtisočkrat manjši kot v ZDA! Razlika v oceni varne meje je nastala zato, ker so Rusi odmerek predpisali na podlagi poskusov na ljudeh, Američani pa brez posebnih raziskav. 

Tudi švicarske študije so bile nekaj časa prepovedane za objavo. Švicarska zveza trgovcev z električnimi aparati je izsilila obsodbo dr. Hertela in prepovedali so mu objavljanje rezultatov svojih raziskav. Pred kratkim je evropsko sodišče za človekove pravice obsodbo razveljavilo in jo razglasilo za kratenje pravice do svobode govora, zaradi česar je Švica dr. Hertelu dolžna izplačati odškodnino. Vseeno je industrija dobila celo desetletje »tišine« za kovanje zaslužkov z nevarnimi tehnologijami. »Zaradi njegove obsodbe drugi raziskovalci niso ponavljali enakih poskusov.  

Tudi dr. Lita Lee, ki je o svojih ugotovitvah napisala celo knjigo, je s preizkusi v mikrovalovni pečici ugotovila, da segrevanje mleka in kosmičev nekatere aminokisline pretvori v kancerogene, odtajanje zamrznjenega sadja glukozoide in galaktozide pretvori v kancerogene substance, nekatere manj škodljive snovi v zelenjavi pa postanejo veliko bolj problematične. Hrana iz mikrovalovne pečice zvišuje tudi holesterol v krvi, celo če pogrevate nemastne jedi.  

V strokovni literaturi najdemo tudi opisane tragične zgodbe, ko je bolnik umrl, ker so kri za transfuzijo pogreli v mikrovalovki, ali ko je umrl dojenček, ki so mu na enak način pogreli mamino mleko.

P1010035 (002).JPG
Še vročo enolončnico vlijemo v kozarec in takoj zapremo.
Revija Zarja

Nič od tega še niste doslej prebrali?

Mikrovalovi so postali osnova današnje tehnologije. Na njih temeljijo mobilna telefonija, internet ter razvoj »pametnih« hiš in avtomobilov. Zato ozaveščanje o potencialnih nevarnostih mikrovalov ni zaželena tema v množičnih medijih. Raziskave o škodljivosti so dosegljive na spletu, vendar v praksi lenoba ali pomanjkanje časa, v katero so ljudje porinjeni, zadošča, da se zelo malo ljudi v to problematiko poglobi. Večina razmišlja po principu »nemogoče, da je to tako škodljivo, če toliko ljudi to uporablja«. Marketinški strokovnjaki, ki skrbijo, da ne boste preveč zaskrbljeni zaradi mikrovalovk in drugih mikrovalovnih tehnologij, uporabljajo popolnoma enako strategijo, kot jo je tobačna industrija ob zanikanju škodljivosti tobaka. V filmih zvezdniki, vodilni blogerji ali kuharji pogrevajo v mikrovalovkah, vsi imajo v rokah mobitele, nalepke wi-fi pa so postale stvar prestiža in promocije.

Mači, ki so bili glavni promocijski obrazi tobačne, so že umrli zaradi raka pljuč. Kakšno je zdravje promotorjev mikrovalovk, ne moremo ugotoviti, vendar vam ni treba vsega preizkusiti na lastni koži.

Tudi na internetu so plačani lobisti pridni in vse omenjene argumente predstavljajo kot teorije zarote.

Kako do tople malice brez mikrovalovke?

Dobra novica je, da mogoče sploh ne potrebujete pogrevanja. Če se malo temeljiteje lotite ohranjanja toplote, bo malica brez težav ostala topla štiri, pet ur. Za kaj takega potrebujete dobro termoposodo. Steklene termovke z vakuumom veliko bolje ohranjajo toploto od plastičnih in kovinskih. Tudi zaradi kemične varnosti in manjše oksidacije priporočam, da uporabljate steklo. Plastika (ki je praviloma vsa iz Kitajske) lahko v toplo in mastno hrano oddaja tudi veliko hormonskih motilcev, rakotvornih barvil in drugih obremenilnih snovi. Tudi inoks ni tako inerten material, kot ga predstavljajo. Kisline mu pridejo do živega. Čaji ali jedi s klorofilom pa v takšnih posodah oksidirajo veliko prej kot v steklenih.

P1010038.JPG
Enolončnico damo v navaden steklen kozarec.
Revija Zarja

Naredite svojo termovko

Težavo lahko rešite tudi po principu naredi si sam. Izberite kakovostno stekleno posodo ali steklen kozarec z navojem, ki je zrakotesen. (Kot da želite shraniti paradižnikovo omako). Nabavite vložek z gelom, ki ga je možno po potrebi hladiti ali greti. Poiščite, predelajte ali naredite vrečko, ki bo imela izolacijski vložek. Ko zjutraj pripravite ali pogrejete topli obrok, ga pogrejte do temperature vretja.

Ne pozabite segreti tudi posode. Najlažje tako, da vanjo nalijete toplo vodo in pustite stati, dokler pripravljate preostalo. Največja izguba temperature se zgodi, ko toplo jed ali napitek nalijemo v mrzlo posodo. V istem času segrejte tudi gel oziroma grelni vložek. Če jed vlijete v topel kozarec in tega obvijete s toplim gelom, okrog daste papirno brisačo (ki je tudi sama izolator) ter vse zapakirate v termotorbico, bo malica čez štiri ure še vedno vroča, tako da jo boste morali še malo popihati, preden pojeste. Če se vse skupaj zavleče in ugotovite, da se vam bo jed mogoče preveč pohladila, v grelniku segrejte le vodo, v katero boste tik pred uporabo potopili svojo posodo s hrano. Druga možnost je, da na hitro v mikrovalovki pogrejete vrečko z gelom (napotki proizvajalcev so praviloma napisani na njej. Odvisno od moči mikrovalovke, pa se gel segreva 2 x 20 ali 2 x 30 sekund).

Zamenjajte mikrovalovko z navadno pečico

Navadna namizna pečica je po velikosti enaka mikrovalovki in pogosto tudi cenejša. Mogoče bi tudi vaši kolegi želeli obvarovati svoje zdravje in bi se lahko dogovorili, da mikrovalovko zamenjate z navadno pečico, v kateri je možno pogreti malice.

Pripravite gosti »koncentrat« in le primešajte segreto vodo

Ena izmed možnosti je, da malico, takoj ko je pripravljena, zapremo v nepredušno stekleno posodo ali kozarec, ki se bo do malice verjetno shladil. Med malico pa segrejemo (ne v  mikrovalovki!) le še vodo in jo primešamo že pripravljenemu gostejšemu delu malice. Tako v hipu dobimo odlično enolončnico. 

Osnovo pripravimo malo gostejšo in malce bolj začinjeno, ker bomo dodali še npr. 2 dl vode. Na enak način lahko pripravimo tudi kosila, ki jih bo kdo pogreval doma. Da se ne prismodi, preprosto v gosti del le vmešamo zavrelo vodo.

Kakšen je vaš grelnik za vodo?

Tudi grelniki za vodo niso enaki. Eni so narejeni iz cenene plastike, ki lahko pri pregrevanju v vodo oddaja kemične snovi. Tudi kovisnki grelniki spreminjajo okus čaja in kave. Najboljši kompromis med hitrostjo in zdravjem ponujajo keramični ali stekleni grelniki vode, kjer je večji del vode v stiku z neproblematičnim porcelanskim ali steklenim grelnim vrčem. Ker gre za zelo majhno naložbo, če v pisarni vsi prispevajo nekaj evrov, boste lahko že jutri pili napitke ali pogrevali malice s kakovostnejšo toplo vodo.

naravno_enostavno2.jpg
Grelnik vode
Revija Zarja

Bi radi še ...

Zagotovo je še veliko preprostih ukrepov, s katerimi lahko spremenimo svoje življenje na bolje. V projektu Skupaj za zdravje človeka in narave bomo vsak mesec pripravljali tudi posebne brezpačne e-novice o zdravju na delovnem mestu. Nanje se lahko naročite tako, da na naslov posljite.novice@gmail.com pošljete elektronsko sporočilo »Naročamo se na novice Skupaj za zdravje na delovnem mestu«.

Objavljeno v reviji Zarja št. 4, 22. 1. 2019.