Marko Koprivc Svet24.si

Marko Koprivc: »Peščica strank drži celo ...

zorko (2) Svet24.si

Upokojena zdravnica pomaga tistim, ki v teh ...

dom bokalci 2 Svet24.si

Je dom starejših dom ali hiralnica?

jansa nova24tv Reporter.si

Janševa tovarna laži in propagande: To ni ...

20140519-00529091 Necenzurirano

Nova bajna pogodba za Vizjakovega prijatelja in ...

dino Njena.si

Talenti: V finalu Dino Petrić ter Suzana in ...

sasa luka doncic Ekipa24.si

Za v družinski ALBUM! Saša na ogrevanju pomagal ...

Nasveti

Jesenski plodovi v sebi skrivajo posebno moč

Jeseni dozorijo plodovi, ki jih nikakor ne smemo prezreti, saj so za nas zelo koristni. Matjaž Kološa, strokovnjak za prehrano, nam je povedal, kateri so še posebej dobrodošli za krepitev zdravja.

Matjaž Kološa je svoje znanje začel nabirati že kot študent živilske tehnologije, v naslednjih triintridesetih letih pa ga je samo še poglabljal. Zanimanje, s čim in kako se prehranjuje, je hitro postalo njegov slog življenja. Sedaj svoje dolgoletne izkušnje s področja uravnotežene prehrane ter pomen zdrave in ekološko pridelane hrane širi v okviru lastne znamke Matjaževa kuharija. In katere jesenske plodove še posebej priporoča? 

Kaki, dober za prebavo

Zrel kaki je rekorder po vsebnosti sladkorja, kar pomeni, da boste v recepte lahko dodali manj predelanega sladkorja. Vsebuje ogromno betakarotena, vitamin C in B ter železo, kalcij, fosfor, selen in druge rudnine. Pomaga pri urejanju prebave, zniževanju holesterola ter čiščenju ledvic in jeter. Krepi pljuča in srce, v jesenskih dneh pa nam pomaga proti utrujenosti in dodatno krepi naš obrambni sistem. Še trde kakije lahko posušimo v eno izmed najslastnejših vrst suhega sadja. Popolnoma dozorel kaki je že pripravljena presna marmelada, ki jo lahko uporabimo pri pripravi številnih sladic. Iz njega lahko pripravimo tudi sladoled, vino, kis ali liker.

RECEPT: Kakijeva ledena krema

Sestavine

2 kakija

2 banani

½ avokada

med ali javorjev sirup

ščepec kardamoma

1 žlica limetinega soka

Priprava

Dan prej zamrznemo na koščke narezane banane in dobro zrel kaki. V mešalniku zmeljemo zamrznjeno sadje in avokado. Če imamo težave z mletjem zamrznjenega sadja, ga prej malce odtalimo. Mešamo, dokler ne nastane gladka masa. Po želji osladimo z medom ali javorjevim sirupom ter začinimo s kardamomom in limetinim sokom.

Kostanj krepi ledvice

Jeseni se radi sprehodimo skozi gozdove in iščemo ježice, polne kostanjev, da se nato zberemo in podružimo ob kostanjevem pikniku. Ker je kostanj škrobno živilo, je to hranljiva malica. Zraven boste zaužili še polno vitaminov, predvsem iz skupine B, mineralov, kot so kalij, kalcij, magnezij in fosfor, ter koristnih vlaknin, ki so potrebne za zniževanje holesterola v krvi. Kostanj krepi krvni obtok, želodec in ledvice. Po tradicionalni kitajski medicini nas greje, zato je v hladnih mesecih pomembno hranilo in zdravilo predvsem za energijsko šibkejše organe v zimskem obdobju. »Lahko ga kuhamo ali pečemo, vložimo ali zamrznemo cele plodove. Naredimo lahko kostanjev pire ali iz posušenega kostanja zdrob ali moko. Primeren je za pripravo različnih jedi, od juh do kruhov, glavnih jedi in seveda sladic. Ne dovolj kuhan ali pečen kostanj lahko zaradi visoke vsebnosti škroba povzroča prebavne težave. Zato ga vedno primerno toplotno obdelajmo ter previdno kombinirajmo s sadjem in sokovi (npr. moštom),« je svetoval sogovornik.

RECEPT: Kostanjeva juha

Sestavine

300 g kuhanega kostanja

1 čebula

2 žlici kuhanega masla (ghee)

1 dl smetane

sol

lovorjev list

sveže mlet pisan poper

muškatni orešček

Priprava

Kuhan kostanj olupimo. Čebulo na drobno sesekljamo in popražimo. Zalijemo z vodo, dodamo olupljen kostanj in začimbe ter na kratko pokuhamo. Odstavimo, odstranimo lovorjev list in spasiramo s paličnim mešalnikom. V juho dodamo smetano in povrh posujemo nekaj sesekljanih kostanjev. Juha bo še boljša, če ji dodamo zelenjavno jušno osnovo.

Kutine pomagajo pri visokem krvnem tlaku

»Drevo kutine nas jeseni razveseli s svojimi sijočimi, živo rumenimi sadeži. Vsebujejo veliko vitamina C, tudi vitamin A in B ter kar nekaj mineralov, predvsem cink, kalcij, magnezij, natrij in kalij. Kutina je eden izmed plodov, na katere se je dobro spomniti, kadar imamo prebavne težave. Pomaga tudi pri nespečnosti in visokem krvnem tlaku. In da ne boste mislili, da so zdravilni le plodovi, kutinove pečke veljajo za najbolj zdravilen del sadeža. Če jih zdrobimo in prelijemo z vodo, dobimo sluzasto zmes, ki zelo dobro celi razpokano kožo, preležanine in opekline. Znano je, da kutine negujejo in tudi pomlajujejo kožo. Največkrat jih uporabimo za pripravo kompota in marmelad. Zaradi visoke vsebnosti pektina, kutina odlično želira in je naraven pripomoček za zgoščevanje različnih vrst marmelad ter želejev. Prav iz njihovega portugalskega poimenovanja »marmelo« izvira domača beseda marmelada. Dodamo jih lahko v pecivo ali naredimo kutinovo vino in liker.

NAMIG

Poskusite presni kutinov sok: očiščene kutine zmeljemo v mešalniku in prelijemo s hladno vodo v razmerju 1 : 2. Po nekaj urah precedimo in osladimo z domačo marmelado ali medom.

Nešplje za boljšo odpornost

Kdaj ste se nazadnje srečali z nešpljami? Marsikje so že pozabljeno lokalno sadje, s katerim pa si lahko v jesenskih in zimskih dneh lepo popestrimo sadni jedilnik. Trgamo jih običajno še trde, ki pa so neužitne. Na toplem se nato hitro umedijo in postanejo sladke. Poleg številnih rudnin in vitaminov vsebujejo precej taninov, ki uravnavajo prebavo in umirjajo črevesje. Z njimi pospešimo tudi izločanje vode iz telesa, pozitivno vplivajo na ledvice in preprečujejo razvoj ledvičnih kamnov. Zaradi veliko vitamina C si z nešpljami lahko pomagate pri jesenskih padcih odpornosti in tudi zdravljenju skorbuta. Iz njih napravite čežano, marmelado ali celo sadno vino. Najbolje pa bo, če boste kar sveže čim večkrat vključili v svoj jedilnik.

RECEPT: Presna nešpljeva marmelada

Iz umedenih nešpelj pripravimo presno marmelado. Najprej odstranimo pečke in dlačice. Postopek je za koga morda malce bolj zamuden, a se izplača. Presni nešpljevi kaši dodamo limonin sok, premešamo, namažemo na kruh in zaužijemo. Za malce drugačen pridih lahko dodate malce ruma.

Šipek izboljša slabokrvnost

V teh dneh se na grmovju bohotijo tudi ognjeno rdeči plodovi šipka. Šipek vsebuje kalcij, magnezij in fosfor, vitamina B in E, organske kisline in kar dosti sladkorja. A tisto, zaradi česar ga lahko brez težav imenujemo lokalno superživilo, je vitamin C. Po  njegovi vsebnosti prekaša celo limone. Zato ga je zelo priporočljivo uživati, kadar začutimo, da smo prehlajeni, ob gripi in na splošno, ko si želimo okrepiti odpornost. Izboljša tudi slabokrvnost ter  prežene utrujenost in oslabelost. Z njim si boste izboljšali splošno počutje. Raziskave, ki so jih naredili na Danskem, pravijo, da ima šipek pozitiven vpliv tudi na sklepe in vretenca. Pripomogel naj bi k naravni obnovi sklepnega hrustanca. Ne pozabimo, da ima šipek največjo vrednost presen, zato na plodovih odstranimo dlačice in pripravimo kar presno marmelado. Ali pa jih posušimo za pripravo čaja. A previdno, na dan lahko popijete le od dve do največ tri skodelice šipkovega čaja, saj lahko s pretiravanjem slabo vplivamo na srce. Posušen šipek lahko tudi zmeljete in vmešate v med. Tak med si privoščite vsak dan, po eno žličko. Pripravite pa lahko še šipkovo vino ali liker. »Šipkovi pripravki so v zimskem času zagotovo najboljši vir vitamina C, saj v nasprotju s sadjem iz južnih krajev ne hladijo telesa in ga s tem še dodatno izčrpavajo,« razkriva Matjaž Kološa. Ko se boste odpravili na sprehod do prvega šipkovega grma, pa le previdno s plodovi. Ste vedeli, da je njihovo  nabiranje v naravi omejeno na dva kilograma na osebo na dan?

RECEPT: Šipkova tinktura

Sestavine

2 pesti šipkovih plodov

1 liter žganja 

Priprava

Šipek narežemo in namočimo v žganje. Po nekaj tednih namakanja je pripravljen za porabo. Uživajte 15 kapljic na dan. Vmešajte jih v napitek in spijte pred obrokom.

Zarja Jana, št. 42, 19.10. 2021