alex volasko Dobra karma

Najlepši slovenski zvezdniški par gre končno ...

HUAWEI_P40_0021 Svet24.si

Pet razlogov, zakaj izbrati Huawei P40 lite

zaščitna maska, park, dunaj, starejši moški Svet24.si

To so primeri, v katerih zaščitne maske ostajajo...

italija, sardinija, plaža Svet24.si

Zahteva, da se jih ne obravnava kot kolonijo ...

kuzma, korona-virus, meja, mejni-prehod Necenzurirano

Ko te izsiljuje Dunaj, se ti stoži po Bruslju

jelena karleuša Odkrito.si

Ljubil naj bi jo znan turški igralec!

jurij zrnec Njena.si

Jurij Zrnec na novi fotografiji popolnoma ...

Nasveti

Ste že slišali za nevarno nevihtno astmo?

Aerobiologinja Andreja Kofol Seliger, vodja skupine za aerobiologijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, je uvedla merjenje peloda v zraku v Sloveniji pred 25 leti. Začeli so v Ljubljani, se leta 1999 razširili na Obalo, dodali še Maribor in Novo mesto ter 2017. Lendavo. Postaja v Brežiški kotlini je namenjena merjenju ambrozije. Sledijo 65 vrstam cvetnega prahu različnega alergenega potenciala v različnih fitogeografskih območjih. Dala nam je nekaj koristnih nasvetov, kako se izogniti neprijetnim napadom alergije na cvetni prah.

Seneni nahod. Večinoma imajo težave s cvetnim prahom bolniki s senenim nahodom oziroma sezonskim alergijskim rinitisom, pove Andreja Kofol. »Zrna cvetnega prahu so tako velika, da se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh, prevelika so, da bi šla direktno v pljuča. Redkeje so vzrok za alergijsko astmo, katere simptomi se značilno poslabšajo, kadar je bolnik izpostavljen alergenu, za katerega je preobčutljiv. Astmatiki imajo velikokrat pridružen rinitis. Po epidemioloških raziskavah ima kar 60 odstotkov bolnikov z astmo tudi rinitis, od 20 do 30 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom pa ima pridruženo astmo.«

Na začetku neviht, v prvih 20 do 30 minutah, ko je sezona cvetnega prahu trav na vrhuncu, se zrna zgostijo nad tlemi, vpijajo vodo in lahko počijo. Ob tem se sprostijo trdni delci, na katerih so pritrjeni alergeni in ki so dovolj majhni, da lahko ob vdihu dosežejo pljuča. Nevihtna astma je sicer redka, primeri so poznani iz Evrope, Amerike, Srednjega vzhoda, s smrtnim izidom iz Avstralije. Pokanje zrn in sproščanje alergenov lahko poteka tudi ob drugih situacijah – na primer v onesnaženem zraku.

Ambrozija ali pelinolistna žvrklja. Najprej jo vprašamo o rastlini ambroziji, v zadnjem času se o njej dosti govori. »Ta rod združuje 40 vrst, v naših krajih je najpogostejša pelinolistna ambrozija. Slovensko ime zanjo je pelinolistna žvrklja. Rastlina izvira iz južnega dela Severne Amerike, od koder so jo v 18. stoletju prenesli v Evropo, tu se je udomačila. V Sloveniji naj bi se prvič pojavila po drugi svetovni vojni. Pri nas se močneje širi šele v zadnjih dvajsetih letih z gradnjo infrastrukture, najhitreje ob prometnicah in na nekmetijskih slabo vzdrževanih zemljiščih, od koder se nato širi na kmetijska zemljišča, kjer je obsežen vir cvetnega prahu. V gozdovih ambrozije ni, niso pa izvzete nekatere gozdne ceste. Poleg prenosa z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo se zelo uspešno širi s prenosom prsti, v kateri so semena. Naša zakonodaja je glede zatiranja ambrozije zelo napredna, vsak lastnik zemljišča mora odstranjevati rastline s svoje posesti, končna uspešnost pa je odvisna od izvajanja zakona. Ambrozija je vetrocvetna rastlina. Ena sama rastlina lahko med cvetenjem sprosti milijardo zrn, velikih od 18 do 22 tisočink milimetra. Sproščanje iz prašnikov se začne kmalu po sončnem vzhodu in traja do zgodnjega popoldneva. Obremenjenost zraka z ambrozijo kaže geografske razlike, v področjih na meji z robom Panonske nižine, Lendava, Brežiška kotlina, kjer potekajo meritve cvetnega prahu, do desetkrat presega obremenitev drugih merilnih postaj in je primerljiva z obremenitvami v Panonski nižini sosednjih držav, ki so v evropskem merilu med zelo visoko obremenjenimi področji. Najmanj je obremenjeno Primorje. Alergija na ambrozijo se ne razlikuje od bolezni, ki jo povzročajo druge vrste cvetnega prahu. Cvetni prah ima visoko potentne alergene, literatura navaja, da že deset zrn v kubičnem metru zraka lahko škoduje zdravju, in ambrozija je v našem okolju dokaj nov alergen.«

Več v reviji Zarja Jana, 19.5.2020