mojca mavec Dobra karma

'Po slovenskih merilih sem nemogoča,' pravi ...

horoskop_zodiak_znaki Svet24.si

Horoskop za soboto, 8. avgusta

josip broz tito davorjanka paunovic Reporter.si

To je bila najbolj vroča Titova ljubezen: seksa ...

zrče, novalja, plaža Svet24.si

Okužbo v zadnjem mesecu potrdili pri 16 mladih, ...

pivec3 Necenzurirano

Aleksandra Pivec je žrtev – same sebe #kolumna

bejrut, eksplozija, amonijev-nitrat Odkrito.si

Zakaj je eksplozija v Bejrutu bila tako ...

Sanja grohar_portet_osebni arhiv Njena.si

Sanja Grohar v solzah

Nasveti

Kje je slovenski krompir?

Imeti svoj, domač krompir, ki zraste v naši zemlji, je nekaj neprecenljivega. Sploh če izberemo pravo sorto, ki nam bogato obrodi in nas navduši z okusom. Seveda mora biti tudi odporna proti boleznim in po možnosti zdržati čez zimo. Stare slovenske sorte so te naloge opravile z odliko, a kaj ko se je do njih vedno težje dokopati. Kje jih lahko dobimo in katere sorte krompirja za leto 2020 priporočajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS)?

Ali so stare slovenske sorte krompirja res toliko kakovostnejše od njihove moderne konkurence, smo najprej vprašali Sanjo Lončar, vodjo projekta Za zdravje ljudi in živali. Odgovorila nam je, da bi morali to vprašanje mogoče postaviti njenemu voluharju. »Kadar posadimo stare tradicionalne sorte iz semenskih bank, jih najdejo, četudi so skrite med drugim, sodobnim krompirjem. Modernega, semenskega krompirja se voluharji ne dotaknejo. Stare sorte pa s slastjo pojejo,« je dejala. Ob nastajanju vedno novih sort, njihovi lepši barvi in hitrejšemu dozorevanju starejše sorte počasi tonejo v pozabo. Nekatere celo izginjajo. »Težava s krompirjem je, da ga ne moremo hraniti več let. Če ga eno leto ne posadimo, ga naslednje leto ne bomo imeli. In ker se je pogosto dogajalo, da letina ni uspela, so nekatere vrste popolnoma izginile. V avstrijski semenski banki Arche Noah (Noetova barka) imajo mrežo pridelovalcev, ki jim pomagajo vzdrževati več kot 500 starih sort krompirja. Ocenjujejo, da jih je na svetu vseh skupaj kakšnih 3000. Takšen semenski material se lahko hrani le z nenehnim obnavljanjem v naravi. Krompirja ne moremo zamrzniti ali shraniti za več let,« opozarja Lončarjeva. Če si želimo ohraniti stare sorte, jih moramo torej uporabljati.

Starih sort krompirja v Sloveniji skorajda ni več. Irena Rotar iz EKOCI civilne iniciative Slovenije opozarja, da pri nas večinoma uvažamo tuje hibridne sorte krompirja. »Kupujejo pa jih vrtičkarji in kmetje, ki večinoma gledajo samo na velik donos, manj pa na trajnostni način pridelave hrane. Starih sort krompirja v Sloveniji skorajda ni več, razen v kakšnih izmenjevalnicah semen.« Kot svetlo točko in žarek upanja Irena omeni gensko banko KIS Slovenija, kjer so razvili naslednike starih sort krompirja, prilagojene našemu okolju. »Poimenovali so jih po imenih slovenskih rek, tako kot dozorevajo po letnih časih: KIS Sora, KIS Savinja, KIS Kokra, KIS Vipava ...« Skrbi jo, ker nekatere zadruge in trgovci raje prodajajo semena tujih ponudnikov, zraven pa še gnojila in pesticide, kar posredno pomeni večji hektarski donos, a povzroča pridelovalcem vedno nove stroške za pridelavo in vsakoletno kupovanje novih semen. »Posredno to pomeni odvisnost od tujih semen in odvisnost naše prehranske varnosti od tujih korporacij,« omeni. A če se boste malce potrudili, se lahko dokopljete do slovenskega krompirja. Prodajajo ga v Poskusnem centru za krompir, ki v okviru Kmetijskega inštituta Slovenije deluje v Mostah pri Komendi. Tam so nam povedali, da njihove slovenske sorte KIS prodajajo tudi po večini kmetijskih trgovin v Sloveniji, vključno s trgovinami Kalia. Krompir kifeljčar oziroma kresnik je zadnja leta bilo mogoče kupiti tudi v trgovinah Spar pod njihovo znamko Kot nekoč. Za Spar omenjeni krompir in nekatere druge avtohtone sorte hrane pridelujejo slovenski kmetje, usmerjeni v naravi prijazno pridelavo zelenjave. Nekaj starih sort semen, cepičev starih sort in veliko znanja pa bo na voljo tudi v izmenjevalnici semen, dobrin in znanja, ki bo v okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo, štafeta semen od 13. do 15. marca 2020 potekala na sejmu Altermed v Celju.

Več v reviji Zarja Jana št. 9, 3. 3. 2020