koronavirus, testiranje, covid, slovenija Svet24.si

Slovenija v boju z delto: Toliko novih primerov ...

mojca-prelesnik Svet24.si

Cela Slovenija čaka NIJZ, oni pa noge namakajo v ...

Thessalonica Allen Svet24.si

Moža ubila in ga razkosala s sekiro

janez-janša, mauritius, božo-dimnik, andrej-marčič, katja-ujčič Reporter.si

Ljerka Bizilj: Zanimivi prijatelji Janeza Janše ...

Sibil Svilan Necenzurirano

Preživel je šest vlad, Janševa ga je odslovila

Mojmir Šiftar, Jože Potrebuješ Odkrito.si

Kako tri skladbe, Vrhovi, Krokodilčki in Za ...

jasmina galinec Njena.si

Jasmina iz Kmetije spremenila videz in priimek

Nasveti

Kako naj se osamosvojiva?

Spoštovana gospa Ana! S partnerjem, s katerim zadnji dve leti živiva v hiši njegovih staršev, bi se želela osamosvojiti, zato zadnjih nekaj mesecev preverjava, kakšna je ponudba za stanovanja ali pa celo hišo. Moram priznati, da se na našem koncu najde kar nekaj možnosti. Vrednosti, do katere gledava, pa so med 110.000 do 120.000 evrov. Oba sva zaposlena za nedoločen čas, skupaj pa imava približno 2.300 evrov mesečnih prihodkov. Otrok za zdaj še nimava, si jih pa v prihodnosti želiva. Ker se zavedava, da najeti kredit ni kar tako in da imaš lahko v primeru nepripravljenosti precejšnje finančne težave, bi vas prosila za usmeritev – kako se tega sploh lotiti. Razmišljala sva o tem, da bi vsak plačeval približno 300 evrov. Do danes sicer nisva nič varčevala in nama je zdaj žal. A za nazaj tako ne moreva nič spremeniti. Hvala za vaše mnenje. Klara

Klara, lepo pozdravljena! Ni ravno veliko ljudi, ki bi razmišljali o preventivi, zato vse pohvale. To je še kako pomembno za dolgoročno zadolžitev, kot je stanovanjski kredit. Lepo ste napisali, da do danes nista uspela ničesar privarčevati, in res je, da za nazaj ne moremo ničesar spremeniti, pa vendar pri financah ne smemo biti zadovoljni s tem.

 Akcijski načrt

1.    Vajini prihodki namreč niso majhni, poleg tega sta zadnji dve leti živela pri starših vašega partnerja (predvidevam, da brez najemnine in po možnosti z zelo majhnimi drugimi stroški), zato se mi najprej pojavi vprašanje – kako do danes nista mogla ničesar privarčevati? Vem, verjetno si mislita, zakaj, ko pa to ni bilo potrebno, kajne? A brez deleža lastnih sredstev NIKAKOR ne priporočam zadolžitve.

2.    Vajina predstava o tem, da bi lahko plačevala vsak po 300 evrov, je lahko zelo nevarna. S skupnim obrokom v višini 600 evrov (kolikor bi bil samo obrok kredita) bi že presegla priporočljiv mesečni znesek, ki ga lahko namenimo za strošek bivanja. 30 odstotkov vaših prihodkov je maksimalen delež, ki ga lahko namenite za kategorijo bivanje, torej bi morala izhajati iz zneska 690 evrov, od njega odšteti vse predvidene stroške, kot so elektrika, stroški upravljanja, voda, ogrevanje, internet, RTV itd. Na koncu bosta prišla do tega, da je obrok kredita lahko precej manjši, kot sta si zamislila (in prav je tako).

3.    Zimzeleni recept – začnita na začetku in najprej dobro občutita, kaj vaju čaka prihodnjih 20 let ali več. Kako to naredita? Najmanj šest mesecev dajajta na stran vsaj 490 evrov (za predvideni kredit) + 10 odstotkov za kratkoročne cilje (dodatnih 230 evrov) in 10 odstotkov za dolgoročne cilje. Ne bi bila presenečena, če bi svojo odločitev po tem obdobju spremenila in se odločila, da še nekaj let počakata in najprej privarčujeta. Zakaj ne? Ker se pogosto zgodi, da človek šele na ta način vidi, kakšna odgovornost je to in kaj vse se lahko zgodi v vmesnem obdobju.

Dejstvo je, da se prepogosto zadolžimo z mislijo na to, da bomo že nekako, in potem nas že en sam nepričakovan dogodek močno pretrese. Nikar si tega ne dovolita, še posebej ker imata še čas in se res lahko na tovrstni podvig dobro pripravita. Le cilje si je treba določiti in začeti. Srečno!

Ana Vezovišek, mag.

Objavljeno v reviji Zarja Jana št. 51, 17. 12. 2019