panter Svet24.si

FOTO: Panter taval in vstopil v sobo 15-letnega ...

karma Svet24.si

Za svetovni uspeh so izvedeli po telefonu

uvodna nakupovanje Svet24.si

Nakup jesenske garderobe naj bo po nasvetu ...

prijave Svet24.si

Kdo ve, kam gledajo slovenski inšpektorji?

profimedia-0251964445 Odkrito.si

Kako nevarne so industrijsko predelane maščobe?

Luka Basi 1 AZPTD 1 Njena.si

Tudi mama Luke Basija je pevka

vatroslav tijan Njena.si

Ljubezen na vasi: Vatroslav utrpel hudo nesrečo!

Nasveti

Na pomoč! Krompir že kali!

Krompir je postal zelo pomemben za našo samooskrbo, posebno če jo želimo zagotoviti na lastnem vrtu.

Avtor:

Sanja Lončar

Značke:

Na pomoč! V naši hiši smo se resno lotili samooskrbe. To leto smo pridelali skoraj sto kilogramov ekološkega krompirja. Pospravili smo ga pred dvema tednoma, in ko sem ga šla v klet pregledat, sem ugotovila, da ga nekaj že kali. Groza! To naj bi bil naš krompir za čez zimo! Ali lahko kaj storimo, da ustavimo kalitev? Seveda, nočemo ga posipati s kakšno kemijo, ker je potem vseeno, ali ga kupimo v trgovini. Imate kakšen nasvet? Smo mogoče zgrešili sorto? In kaj, če nam tudi preostali skali? Se ga da shraniti za setev v naslednji sezoni? Bi ga lahko nekako skuhali ali vložili? Družina Paznik

Krompir je postal zelo pomemben za našo samooskrbo, posebno če jo želimo zagotoviti na lastnem vrtu. Kako le smo preživeli brez njega? Mnogi niti ne vedo, da je krompir relativna novost na naših krožnikih. Pred 300 leti ga v Sloveniji nismo poznali. Prišel je kot ena izmed rastlin, ki so jih prinesli pomorščaki iz novega sveta, in ga je v Habsburški monarhiji zapovedala gojiti cesarica Marija Terezija. Kmetje so se temu na začetku hudo upirali. Da bi jih spodbudili h gojenju, je bila to ena izmed redkih kultur, od katerih ni bilo treba dajati desetine, pa še finančne spodbude in brezplačno seme so jim zagotavljali. Šele ko so tri leta zaporedoma letine žita bile zelo slabe, se je krompir udomačil v naših krajih in sčasoma postal eno najpomembnejših živil za premagovanje lakote.

Zakaj krompir ni več, kar je bil? V zadnjem času trg stremi k večjemu donosu, lepši barvi in hitrejšemu dozorevanju. Včasih so krompir izkopavali v oktobru, danes ga želimo že junija. Zato je nastalo veliko novih sort, semenski material pa je iz leta v leto dražji (in vse slabši). Težava s krompirjem je, da ga ne moremo hraniti več let. Če ga eno leto ne zasadimo, ga naslednje leto ne bomo imeli. In ker se je pogosto dogajalo, da letina ni uspela, so nekatere vrste popolnoma izginile. V avstrijski semenski banki Arche Noah (Noetova barka) imajo mrežo pridelovalcev, ki jim pomagajo vzdrževati več kot 500 različnih starih sort krompirja. Ocenjujejo, da jih je na svetu vseh skupaj kakšnih 3000. Takšen semenski material se lahko hrani le z nenehnim obnavljanjem v naravi. Krompirja ne moremo zamrzniti ali shraniti za več let.

Tudi v Sloveniji imamo nekaj društev, zvez in posameznikov, ki se zavedajo, kakšna dragocenost je avtohtoni semenski material. To pomlad smo od prijateljice dobili osem starih sort krompirja, ki smo jih zasadili na različnih obdelovalnih površinah (predvsem zato, da jih ne najde voluhar). Že v juliju nismo mogli verjeti, da brez težav kljubujejo skoraj dvomesečni suši. Zdaj, ko to pišem, je že konec avgusta, ta krompir pa še cveti, ima čudovite zelene liste (niti en ni obgrizen!) in tam, kjer je odcvetel, že dela plodove, v katerih so tudi dragocena semena. Tega na kupljenih novih sortah že dolgo nisem videla. Očitno bo ta krompir nared za izkopavanje šele v oktobru. Starejši ljudje znajo povedati, da so krompir včasih izkopavali šele, ko je padel prvi sneg. Ker raste dolgo in počasi, je tudi veliko bolj primeren za shranjevanje.

Ne vem, katero sorto krompirja ste vi gojili. Če gre za zgodnje in srednje zgodnje sorte, jih ne boste mogli ohraniti čez zimo. Vsekakor za naslednjo sezono upoštevajte, da zimska samooskrba zahteva setev predvsem srednje poznih in poznih sort. Zgodnje je smotrno sejati le toliko, kolikor lahko sproti pojeste. Podobno velja za drugo zelenjavo, ki jo potrebujemo za zimsko samooskrbo. Sorte, ki so najhitrejše, navadno niso primerne za shranjevanje in tudi obrodijo precej slabše od poznih. Natančen opis značilnosti sort, ki jih potrebujemo za celoletno samooskrbo, lahko preberemo v priročniku Sveža zelenjava 365 dni v letu. Prelistamo ga lahko na shop.zazdravje.net

Ali lahko sejemo svoj nakaljeni krompir? Strokovni članki nas opozarjajo, da ne smemo sejati krompirja, ki smo ga sami pridelali in je odgnal kalčke. Tudi na kupljenem krompirju pogosto preberemo, da ni za setev. Zakaj? Ena razlaga je preprečevanje okužb, ki so lahko na shranjenem krompirju. Druga razlaga je, da bomo najboljše rastline dobili, če posejemo semenski krompir – torej takšnega, ki je bil lani posejan iz semena in je potem naredil majhne gomolje, ki jih bomo mi uporabili za setev. Tretji razlog je seveda potreba, da se čim več tega proda. Sama sem dolga leta pridno kupovala semenski krompir, dokler nisem ugotovila, da je večji del tega, kar se danes prodaja kot semenski krompir, tisti, ki so ga pridelali lani. Res je, da je sortno čist in so ga verjetno z vsemi sredstvi vzdrževali v zdravem stanju, ni pa to krompir, ki je pridelan neposredno iz semena. Tisti, ki je zares iz semena, je posebej označen in tudi občutno dražji.

Tudi mnogi starejši ljudje vam bodo povedali, da so iz leta v leto 20 % pridelanega krompirja dali na stran in ga shranili za naslednjo setev. Naše babice so isti krompir običajno uporabljale za seme in prehrano več let. Če pa se je izrodil ali če je manj obrodil, so začele znova, tako da so ga posejale iz semena, ki je v jagodah krompirja. Tudi pri nas doma se je zgodilo, da smo namesto na kompost krompirje, ki so v hladilniku začeli poganjati kalčke, zagrebli v zemljo. Nemalokrat smo že ugotovili, da se pridelek po ničemer ni razlikoval od tega, kar smo pridelali na gredah, kjer smo sejali pregrešno dragega semenskega. In četudi bi bil pridelek manjši kot iz semenskega, bi se ga splačalo posaditi, ker bi sicer končal v kompostu. Pogoj je le, da je krompir, ki ga mislite posaditi, zdrav!

Zimska setev? Mogoče! Ker se približujemo koncu sezone, boste težko svoj nakaljeni krompir ohranili do pomladi. Mogoče bi ga lahko posadili kje na Primorskem, ker ga bodo ravno te dni ponovno sejali in potem pobirali okrog novega leta. Če imate rastlinjak, ga poskusite nekaj zasaditi v rastlinjaku. Seveda pod pogojem, da imate pod njim mrežo proti voluharjem. Če bo zima mila, mogoče bo kaj od njih. V omenjenem priročniku lahko preberete tudi nasvete, kako izboljšati rastlinjak, da v njem tudi v hudi zimi tla ostanejo nezmrznjena. Če to dosežete, potem boste lahko tudi pozimi izkopavali svoj sveži krompir. Zato čim prej preglejte krompir in dajte na stran zdrave gomolje, ki kalijo. Od drugih umaknite vse, kar kaže znake bolezni in poškodb – te je treba takoj porabiti. Tiste, ki še niso začeli kaliti in so v vsakem pogledu zdravi in celi, prestavite na bolj mrzlo in temno mesto, kjer bodo dlje časa zdržali.

Kako preprečiti kalitev? Prvi pogoj za uspešno skladiščenje je, kot že omenjeno, da shranjujete sorte, ki lahko prestanejo zimo. To so srednje pozne in pozne sorte! Da zajezite kalitev, mora biti temperatura v prostoru za skladiščenje pod štirimi stopinjami. Res pa je, da se takrat škrob v krompirju začne spreminjati v sladkor, zato bo postal bolj sladek. Da se izognete presladkemu krompirju, ga nekaj dni pred uporabo prestavite na sobno temperaturo in se bo zgodil obratni proces. Strokovnjaki pravijo, da je za shranjevanje starih sort, ki ne hitijo s kalitvijo, najbolje, da je v prostoru med 5 in 6 ˚C ter zelo visoka zračna vlaga. Če je prostor suh (žal so vse sodobne kleti presuhe), bo krompir kmalu začel veneti. Če lahko zagotovite temperaturo, ne pa tudi vlage, potem je bolje krompir shraniti v pesku ali v kleti urediti škatlo, ki jo boste uporabili kot zasipnico. Če imate možnost, je zelo modro razmisliti o zasipnici ali zemljanki na vrtu, ki je najboljši način za shranjevanje zelenjave čez zimo.

Več v reviji Zarja/Jana št. 36, 3. 9. 2019.