lf3awxRQ.jpeg Svet24.si

Severinina izpoved, ki vam bo orosila oči: ...

Baba Vanga Dobra karma

Baba Vanga: srhljiva napoved za 2020 in poslednja ...

horoskop_napoved Svet24.si

Horoskop za petek, 6. decembra

moški in ženska Svet24.si

Alarm: nam grozi kolaps sistema skrbi za ...

beatrice Dobra karma

Zaradi očetovega škandala pod vprašajem ...

teja perjet in mama Njena.si

Zaradi nje je Teja Perjet tako samozavestna

ana-lampret, roman-dolar Njena.si

Niso vedeli, če bo preživel

Nasveti

Je kava poživilo ali posojilo?

Če bi kavo danes nekdo poskusil dati na trg, bi po vsej veljavni zakonodaji bila takoj prepovedana.

Avtor:

Sanja Lončar

Značke:

Brez kave mi živeti ni. To je edini napitek, ki me zjutraj zbudi. V avtu bi brez nje verjetno zaspala za volanom. Pa tudi v službi jih nekaj spijem. A v zadnjem času se mi roke tresejo in skrbi me, da je to mogoče od kave. Sicer berem, da 4–6 kav na dan ni problem. Moj mož jih spije kakšnih 8–10. Je to preveč?  Mila B.

Zelo rad imam kavo, vendar moj želodec ne deli mojega navdušenja. Razmišljam, da bi presedlal na gvarano ali kaj drugega, pa bi pred tem rad povprašal: ali bo to kaj zaleglo? Mediji so polni pravljičnih pohval gvarane, čaja mate … Ne vem pa, ali jim gre verjeti. 

Rihard K.

Če bi kavo danes nekdo poskusil dati na trg, bi po vsej veljavni zakonodaji bila takoj prepovedana. Le zaradi zelo dolge zgodovine uporabe (podobno kot pri sladkorju in tobaku …), visokih davkov, ki so jih države vedno pobirale za to »luksuzno blago«, ter interesa korporacij ima status živila in je najbolj uporabljen pospeševalec delovanja zahodne družbe.

Kavo radi imenujemo »poživilo«, pravilneje pa bi jo bilo imenovati »iritant«. Alkaloidi, ki jih kava vsebuje, in močna kisla reakcija telo iritirajo, zato se to zgane in zažene vse motorčke v želji, da se dražilnih snovi čim prej reši. Da vas hitro nažene na vodo ali požene na blato, ste verjetno že ugotovili. Telo jo na podoben način želi izplakniti tudi iz drugih tkiv, zato srce pospeši utrip in cirkulacijo.

Ta obrambna reakcija telesa povzroča tudi nekaj učinkov, ki so nam všeč. Zagon imunskega sistema, če z njo ne pretiravamo, našo notranjo policijo in carino zgane do te mere, da ko lovita kofein, naše obrambne enote polovijo še marsikaj drugega. Zato ne preseneča, da je pri pivcih kave manjša verjetnost, da bi zboleli za številnimi vrstami raka, karakterističnimi za zaspani imunski sistem. Če je verjeti znanstvenikom, nam bo kava izboljšala sposobnosti za 15–20 odstotkov. Hkrati naj bi bila domala zdravilo proti raku. Pet skodelic kave na dan pri moških zmanjša verjetnost raka na prostati za 60 odstotkov. Znanstveniki z univerze Utah ugotavljajo, da ščiti tudi pred različnimi oblikami raka glave in vratu. Štiri skodelice na dan naj bi za 39 odstotkov zmanjšale verjetnost za razvoj raka ustne votline in grla v primerjavi s tistimi, ki kave ne pijejo. Pri tistih, ki uživajo kavo, je nevarnost, da dobijo raka debelega črevesja ali endometrija, za 25 odstotkov manjša.

Kava je, sodeč po raziskavah, tudi superživilo za jetra. Kar za 80 odstotkov zmanjša tveganje za cirozo jeter.

Isti mehanizem požene tudi zaspalo presnovo, pospeši žolčnik in celo učinkuje kot antidepresiv. Znanstveniki tako ugotavljajo, da ste ob rednem pitju kave v za 20 odstotkov manjši nevarnosti, da vas doleti depresija, za 25 odstotkov manjša pa je tudi verjetnost za astmatične napade in diabetes tipa 2.

Kofein zmanjša tudi občutek za bolečino, zato ga v izolirani obliki uporabljamo v številnih protibolečinskih pripravkih.

Ker vdor alkaloidov telo doživlja kot nevarnost, sproža tudi stresni odziv in poveča izločanje stresnih hormonov. Ti sicer za kratek čas omogočijo, da se hitreje »bojujemo ali bežimo«, tudi glava nam takrat hitreje dela, ko pa pridemo na varno, je v naravi mišljeno, da se bomo umirili, nadihali in spočili. V stvarnem življenju ta padec energije, ki sledi hitremu dvigu, mnogi razumemo kot »čas je za še eno kavo«.

Darilo ali posojilo?

Vsesplošni preplah zaradi kofeina sicer čutimo kot naval energije in nekaj časa na tem valu res lahko surfamo. Napačno bi bilo misliti, da je to energija, ki jo je kava prinesla v naše telo. Ne, to je naša energija, ki jo je kava vzela iz našega »rezervnega fonda« in nam omogočila, da ga takoj porabimo.

Pri kavi si dejansko izposojamo energijo iz svoje prihodnosti. Podobno, kot bi danes porabljali denar iz lastnega pokojninskega fonda. Primerjava je zelo primerna, ker dejansko kava vleče energijo iz našega glavnega akumulatorja – ledvic in nadledvične žleze. To sproži hormone, ki telo »zaženejo«, vendar jih s tem tudi sili, da delajo nadure in se tako prej izčrpajo. Tradicionalna kitajska medicina ve, da nenehno ožemanje nadledvične žleze pelje v izgorelost, kronično utrujenost, impotenco, izgubo reproduktivnih moči, inkontinenco in pospešeno staranje. Ima vaš delodajalec res pravico zahtevati, da v službi pustite tudi svoje dolgoročno zdravje?

Na takšno porabo bi morali gledati kot na posojila, ki jih jemljemo od lastnega telesa. Je že res, da sodoben slog življenja pogosto zahteva, da namesto počitka svoje telo prisilimo v nov zagon. Včasih res nujno potrebujemo kakšno posojilo, zato gremo v minus na tekočem računu. Če pa ta minus postane prevelik, tudi cena takšnega izposojanja postaja čedalje bolj obremenilna.

Oderuške obresti

Razen že opisanega izčrpavanja nadledvične žleze kava povzroča tudi številne težave v naši presnovi.

Močna kislost lahko draži sluznice želodca in črevesja. Ker kava telo močno zakisa, mora to za normalizacijo pH-ja v tkivih porabiti veliko lastnih zalog alkalnih rudnin (kalcij, kalij, magnezij …). Če jih ne bomo nadomeščali, bo bilanca vse slabša, telo pa bo postalo kronično zakisano, kar odpira vrata številnim degenerativnim boleznim in osteoporozi.

Kadar je kava v našem črevesju, je onemogočeno vsrkavanje kalcija, železa, magnezija in številnih drugih nujnih rudnin. Kava vpliva tudi na dostopnost vitamina B12, po drugi strani pa s tem, ko zažene stresne hormone, zelo poveča porabo vseh vitaminov B in tako dvojno prispeva k temu, da jih začne zmanjkovati.

Koliko je preveč?

Odvisno, koga vprašate. Tam, kjer kakovost življenja definirajo kot umirjenost, vitalnost, dolgoživost in modrost, kavo vidijo le kot nepotrebnega motilca. Vzhodnjaki jo zato na splošno odsvetujejo in svoje potrebe po dodatnih močeh zadovoljujejo z rastlinami, ki te moči dejansko prinašajo v telo. Če že potrebujejo doping, posežejo po zelenem čaju, začinjenih črnih čajih ali napitkih z začimbami. Podobno je tudi v muslimanskem svetu.

Turška kava ne obstaja!

Črno kavo smo pred uvedbo vseh modernih različic (kapučino, macchiato, ekspreso …) imenovali preprosto turška. Verjetno je bil sleherni prebivalec zahodnega Balkana prepričan, da Turki nenehno pijejo kavo, kar pa ni res. Dejansko islam prepoveduje vse nevrotoksične substance, z razlago, da so njihove koristi manjše od škode, ki jo povzročajo.

Kavo sicer v manjši meri srečujemo tudi v islamskem svetu, tako kot t. i. metin čaj, ki je mešanica močnega zelenega čaja in mete. Vseeno pa je zadetost s kofeinom v teh družbah veliko manjša kot na zahodu.

Poraba kave je največja v Evropi. Glede na naš pretežno sedeči slog življenja in dela ter zaspano presnovo »bumefekt«, ki ga ima kava v telesu, ni nujno slab. Zaprtost, neprekrvljenost in zaspana limfa utegnejo biti nevarnejše kot kakšen požirek kave. Odločilni so predvsem količina, kakovost in čas, kdaj kavo zaužijemo.

Več v reviji Zarja Jana št. 29, 16. 7. 2019.