ineza sotler 2 Dobra karma

V svoji bitki z rakom znana Slovenka vidi pekel in...

Duško Tošić, Jelena Karleuša Svet24.si

Karleušin mož z ljubico beži iz Srbije

jankovic makarovic bobo Reporter.si

Dom Jankovićevih privilegirancev: ljubljanski ...

andrej-baković Svet24.si

Andrej iz Ljubljane je covid-19 izkusil na lastni ...

janez-cigler-kralj Necenzurirano

Minister Cigler-Kralj denar za ranljive dal ...

kasandra Njena.si

Javila se je izginula hrvaška pevka Kasandra

severina Njena.si

Severina oboževalko razveselila z najlepšo obleko

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Nasveti

Kaj storiti s paradižnikom, okuženim s plesnijo?

Marsikdo je na svojem paradižniku že v začetku sezone opazil plesen, ki se je pozneje le še stopnjevala. Kaj storiti s plodovi, ki so okuženi in rastlinami?

Avtor:

Lara Jelen

Značke:

Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave: paradižnik potrebuje topel hrbet in streho nad glavo

»Moji paradižniki, ki se držijo hiše, delajo odlično, kar potrjuje, da paradižnik želi imeti topel hrbet in zaščito nad glavo. Zanimivo je, da odlično delajo tudi tisti na vzhodnem balkonu, ki imajo sonce samo zjutraj do 11. ure. Teoretično je to premalo, v praksi pa sem ravnokar s šest paradižnikovih rastlin pobrala tri kilograme plodov! Tisti, ki so bili že maja na vrtu, so žal podlegli plesni. Odlično pa na vrtu delajo tako imenovani tretjepozivci – paradižniki, ki jih sejem junija, in začnejo dajati plodove v septembru. Te držimo ob steni, potem pa jih počasi prestavimo v rastlinjak in uživamo v paradižnikih vsaj do novega leta. Enako velja za paprike, ki so trajnice in jih je mogoče prezimiti in redno obirati tudi pozimi.

Menim, da je najboljša strategija mobilna. Imeti možnost, da v obdobju padavin in mrzlih noči paradižnik pokrijemo, ko se začne toplotni val (kot je zdaj), pa uživajo v polnem soncu. To dosežemo bodisi s streho nad paradižniki, ki jo preprosto prestavljamo gor ali dol, bodisi tako, da so paradižniki v sodu in jih po potrebi premaknemo na suho.«

Peter Golež, vrtnarstvo Rožca Golež: Najodpornejši sta sorti Phantasia in Fantasio

»Na to, kakšna bo letina paradižnika, vpliva veliko dejavnikov. Začne se pri pripravi grede. Paradižnik ima rad sončno odcedno zemljo. To pomeni, da na vrtovih, ki imajo pretežno ilovnata tla, ne bo dovolj izkopati luknjo in ga posaditi. Če ste pred sajenjem zemljo zrahljali, ste opravili zelo pomemben korak. Če tega niste storili, si to zapomnite za v prihodnje. Ilovnata tla lahko rahljamo z zeolitom, čudovito kamnino, ki nase veže težke kovine. Veliko pest zeolita dodamo v sadilno jamo in še eno veliko pest okoli posajenega paradižnika. Podobno lahko napravimo s kokosovimi vlakni, ki jih pred tem namočimo in dodamo mokre v sadilno jamo. Pri absorbiranju vode vlakna nabreknejo in tako rahljajo zemljo okoli korenin. V poštev ravno tako pride posušeno listje, presejano žužkov in polžev. Takšno listje se obnese enako kakor kokosova vlakna, le da ne veže toliko vode.

Nadaljnje se je treba zavedati, da paradižnik potrebuje na gredi svoj prostor, in to je kvadratni meter za sadiko. Lahko ga sadite bolj skupaj, vendar je zaradi utesnjenosti velika verjetnost manjšega zračenja, kar privede do možnosti okužbe. Poleg tega več sadik na kupu pomeni manj pridelka kakor pri normalnem razmiku. Pri rednem pregledu sadike in pravilni razdalji ter čiščenju odvečne zelene mase je okužba malo verjetna. Kadar se kljub vsemu pojavijo plesni, rja ali črnjenje, pa se moramo odzvati hitro. Pri začetku okužbe je treba obolele liste odrezati tako, da se trosi ne prenesejo na druge liste. Pri letošnji vlagi je imela krompirjeva plesen, ki napade paradižnik, še več možnosti za razvoj kakor v suhem vremenu. Zato krompir in paradižnik nista dobra soseda in tudi nikoli ne pojdite med paradižnik iz grede ali njive krompirja.

Več v Zarji št. 33, 14.8.2018