danny Dobra karma

Dannyjeva napoved: Nenavadno bo, a ne tako zelo ...

Princ Charles Svet24.si

Princ Charles bo odpuščal: v kraljevi družini ...

borut mesko pl Reporter.si

Kruta usoda novinarja Boruta Meška: to je bil ...

jelko kacin, mario fafangel Svet24.si

Kacin je na svoj način razumel Fafangla, ...

urbanija Necenzurirano

Za promocijo cepljenja novačili svetnika SDS in ...

youtuber-2838945 Odkrito.si

Delo od doma - prednosti in slabosti

Hajdi Korošec Jazbinšek Odkrito.si

Vsak dan šteje, pravi naša glasbenica

Mnenja

Na koncu koncev

Avtor:

Vasja Jager

Značke:

 Drage bralke in bralci, izrekam vam vse priznanje  – še posebej tistim med vami, ki ste iz svojih žepov odšteli teh nekaj fičnikov in si dejansko kupili revijo, v kateri je pričujoča kolumna. Ste namreč del izbrane in vedno manjše skupine prebivalstva, ki s svojo pozornostjo in denarjem še preprečuje kolaps slovenskega novinarstva in kolektivni zdrs v zmešnjavo oglasov, lažnih novic in nekajvrstičnih statusov. Vi ste infuzija v žilo nekdaj ponosnega poklica, ki nagravžno pokašljujoč in v plenicah leži na bolniški postelji.

Da je slovensko novinarstvo resno bolno, poslušamo že leta. Dnevni časopisi se spreminjajo v glasila Slovenske oglaševalske zbornice, televizija postaja en sam razvlečen neresničnostni šov s primesmi mehkega porniča, medijska javna debata se sprevrača v dolgovezne monologe enih in istih frisov, preiskovalno novinarstvo je že zdavnaj obupalo in se s flašo v roki uleglo v graben. Načrtovalci sedmine s prsti kažejo drug na drugega – novinarji jamrajo nad politiko, ki je uzakonila izkoriščanje in pritiske na njihovo delo, politika jamra nad vsemi, ki ji niso pogodu, lastniki obračajo žepe in pridigajo o nujnosti varčevanja. Dejansko pa v mentalni orgiji ob smrtni postelji slovenskega novinarstva ni več mogoče reči, kje se kdo konča in kje začne; jasno je le, da je odgovornost prepletena in da nedolžnih ni. Preprosto dejstvo je, da kakovostno novinarstvo temelji na plačanih položnicah, razumnih rokih, varnosti pred zlorabljeno močjo, proti kateri bi moralo biti naperjeno, in končno tudi osebnostni integriteti. Nihče izmed naštetih pri sebi ni(smo) storil(i) dovolj, da bi zadostili tem pogojem.

Le redkokdaj pa se iz tega klobčiča drzne stegniti obtožujoči prst proti tistim, ki imajo še največjo moč – medijskemu občinstvu. Kajti na koncu je še vedno pozornost ljudi tista, ki odloča. Bralci so tisti, ki so na piedestal branosti dvignili dnevnik, katerega največja dodana vrednost je naga baba na sredini. Bralci so tisti, ki po spletu iščejo zastonjske novice, prižigajo plamenometalce po forumih, prebirajo trače in teorije zarot in s svojimi kliki legitimirajo črno kroniko kot najbolj profitabilno med rubrikami. In gledalci so tisti, ki pristajajo na pobebavljenje političnih soočenj, sprejemajo primitivizem gostilniških turbofolk oddaj in požirajo telenovele. Vsa čast in najgloblje spoštovanje izjemam, med katere uvrščam vas, ki sedaj berete te vrstice. Kajti novinarstvo je lahko zdravo samo toliko, kolikor je zdrava naša demokracija. Ta pa je na koncu koncev bolna natanko toliko, kolikor to dopušča ljudstvo.