dejan vunjak Odkrito.si

Dejan Vunjak ne zmore več

veronika ročeva Svet24.si

"Otroci so umrli tu"; Rusinja z razgaljenimi ...

krebuljica Petisvet.si

Za skromnostjo rastline se skriva velikanska moč

Rovan Svet24.si

»To ni smola, to je nepripravljenost na razmere«

nicole Scherzinger Svet24.si

To je telo 40-letne Nicole, ki je prebolela ...

slimjoy naslovna Njena.si

5 preverjenih receptov, kako čim hitreje do ...

miha b Njena.si

Miha Božič po snemanju spoznal posebno dekle

Mnenja

Hvala, gospa Merkel

Hvala je mogoče reči na različne načine, še posebej očiten pa je gromek aplavz, ki ga nekateri srečniki dobijo za svoje nastope pred publiko.

Avtor:

Sonja Grizila

Značke:

Politiki jih dobijo večkrat, ampak večinoma le od svojih podpornikov. Če jih dobijo od koga drugega, kar je precej redko, najbrž pomeni, da so vrhunski in da se znajo dvigniti nad strankarske, včasih celo nad interese lastne države. To se je pred dnevi zgodilo nemški kanclerki Angeli Merkel, ki so ji na ameriškem Harvardu, eni najslavnejših, pa tudi liberalnih univerz, podelili častni doktorat. Govorila je 20.000 študentom in profesorjem in skoraj za vsakim stavkom so jo prekinili z ovacijami. Kaj jim je pripovedovala političarka in hkrati kolegica, saj ima doktorat iz fizike, a se s svojim znanstvenim nazivom nikoli ne predstavlja?

Pripovedovala jim je o nujnosti, da zavarujemo okolje, vsak, kot zmore, ve in zna, saj se račun, da bodo eni zaveze upoštevali, drugi pa ne, ne bo izšel. Nastradali bomo vsi, je rekla, in publiki je bilo seveda jasno, o čem govori, saj Američani vsako leto znova izkusijo poplave, orkane in požare v Kaliforniji, pa je njihov predsednik kljub vsemu prekinil Kjotski sporazum. Povedala jim je, da s protekcionizmom in trgovinskimi vojnami ne bomo prišli nikamor, razen da bomo ogrozili blagostanje vseh. Seveda je spet doživela aplavz in poslednji poslušalec v dvorani je vedel, o kom govori, pa čeprav ni Trumpa v svojem dolgem nagovoru niti enkrat omenila. Je pa vseskozi govorila prav o njem. Govorila je o svoji mladosti v NDR in o zidu, ki so ga postavili v Vzhodni Nemčiji, da jim ne bi vse prebivalstvo prebegnilo na Zahod. Vsak dan je kot študentka hodila ob tem zidu in premišljala o tem, da je na oni strani svoboda in blagostanje, da so tam njeni prijatelji in sonarodnjaki. Zid je padel, toda nekateri zidajo nove – v glavah, pa tudi čisto prave zidove na mejah.

Trump se je srečanju s kanclerko seveda izognil. Iz Bele hiše so sporočili, da je na neki prireditvi 3000 kilometrov proč, na kateri je potem grozil Mehiki s petodstotnimi carinami, če ne bo ustavila nezakonitih migrantov. Medtem pa so na Harvardu brali obrazložitev za častni doktorat Merklovi, ki je na kritike, češ da je spustila v Nemčijo preveč migrantov, odgovorila z »uspelo nam bo«. Angela Merkel pač ve, da si lahko migrant v lastni domovini, saj so ubežnike čez nekdanji nemški zid zapirali, pa tudi streljali, kasneje, ko je zid padel, pa so zahodnjaki gledali na vzhodni del države, kot da je okužen od socializma, neznanja in lenobe. Kanclerka je svoj pogumni odnos do migrantov plačala z izgubljenimi volitvami, svet pa jo zaradi tega še bolj spoštuje in ceni. Razen Trumpa in trumpov, ki jih imamo tudi v Evropi čedalje več, tudi pri nas. Posnetki napihnjenega ameriškega predsednika v premajhnem fraku, ki je prišel na obletnico zavezniškega izkrcanja, in z angleško kraljico ob sebi, ki se že dolgo ni držala tako kislo, so bili antologijski. 

Več v reviji Zarja št. 24, 11. 6. 2019.