Saša Einsiedler Odkrito.si

Rastejo otroci, pa tudi posel Saše Einsiedler

Lady Gaga Svet24.si

Je Lady Gaga zaradi njega pustila svojega ...

psi-20. dober spanec Petisvet.si

Pes pri človeku zavoha raka, pa tudi ...

iris mulej Njena.si

Iris Mulej objavila prelepe nosečniške ...

severina Svet24.si

Severina propada? Odpušča sodelavce, naganja ...

bff vichy friends Njena.si

Slovenke v najboljših prijateljicah iščejo ...

iris mulej Njena.si

Iris Mulej objavila prelepe nosečniške ...

Mnenja

(Iz)umiranje žuželk vodi v zlom ekosistemov

Spominjam se poletnih voženj od Ljubljane do Kopra, ko je bil obvezen postanek nekje na pol poti. Medtem ko so ženske šle na kavo in obiskale toaleto, smo moški odstranjevali tisoče trupelc žuželk, ki so prekrile vetrobransko steklo, da se je komajda videlo skozenj. To je bilo pred desetletji, danes naš avto onesnaži kvečjemu curek pesticidov, ki jih Darsova vozila pršijo vzdolž tras avtocest. Pesticidi in monokulture industrijskega kmetijstva so glavni razlog, da je število žuželk v zadnjem desetletju v Evropi upadlo za 40 do 60 %. Kaj to pomeni za biosfero in človeka, biologi le slutijo, vendar so te slutnje srh vzbujajoče, saj vse kažejo na zlom ekosistemov.

Avtor:

Anton Komat

Značke:

Svet žuželk se je porodil ob koncu devona, ob prehodu življenja na kopno, pred 400 milijoni let. Danes so žuželke najštevilnejša vrsta živali na Zemlji. Njihova skupna teža presega telesno težo vseh rib in pašne živine, težo človeštva pa kar za 17-krat. Žuželke so temelj prehranskih spletov ekosistemov, saj se z njimi hranijo členonožci (ščipalci, pajki, stonoge), ribe, dvoživke, plazilci, ptice in sesalci. Neprecenljiva je njihova vloga pri opraševanju rastlin, razgradnji iztrebkov, trupel živali in ostankov odmrlih rastlin. Brez žuželk bi se ustavilo kroženje snovi in moten bi bil nastanek humusa (izjemno pomembna vloga pražuželk v listnem opadu in tleh ter termitov v razgradnji lesne biomase). Entomolog Univerze Cornell John Losey piše: »Vlogo žuželk šele začenjamo razumeti, saj zgolj slutimo njihov ključni delež v naravi. Znamo graditi in vzdrževati tehnosfero človeka, toda pri tem povzročamo nepopravljive poškodbe biosfere planeta.«

Amaterska raziskava

Vesti o uničevanju biotske pestrosti žuželk so zakrožile že leta 2014, ko so biologi v reviji Science objavili, da je število hroščev, metuljev in čebel v zadnjih 35 letih upadlo za 45 %. Toda vesti so hitro izginile z naslovnic, dokler niso Nemci leta 2017 objavili alarmantnega članka, da je število letečih žuželk v tridesetih letih upadlo kar za 75 %, in to na območjih varovane narave v Nemčiji! Za poglavitna razloga navajajo uničevanje habitatov in uporabo pesticidov. Agrokemično kmetijstvo k izumiranju žuželk prispeva kar 75 % smrtonosnih dejavnosti (monokulture, pesticidi, kemična gnojila, izsekavanje gozdov, obmejkov in mejic ter uničevanje močav), preostanek je posledica urbanizacije, regulacij vodotokov in polucije industrijskih kemikalij.

Vznemirljivo odkritje pa ni prišlo od raziskovalcev uradne znanosti, temveč od društva ljubiteljev žuželk iz nemškega mesta Krefeld. Tamkajšnje društvo entomologov je bilo ustanovljeno leta 1905, vendar hrani zbirke žuželk svojih članov vse od leta 1860. Med bombardiranjem v drugi svetovni vojni so pogumni člani rešili obširno knjižnico, zapiske in zbirke, tik preden je stavbo popolnoma porušila letalska bomba. Po vojni so ti zagnani ljubitelji žuželk tako kot dolga leta poprej vsake dva tedna spremljali številnost žuželk na stalnih lokacijah in vestno zapisovali podatke. To so počeli prostovoljno kot amaterji. Članov društva je 63, tretjina ima univerzitetno izobrazbo iz naravoslovja, tretjina nima ustrezne visokošolske izobrazbe, tretjina pa je več ali manj začetnikov. Vsaj dve tretjini članov sta torej začeli kot ljubitelji žuželk, vendar so v večletni praksi dosegli izjemno znanje. Razvili so izvirno metodo vrednotenja števila žuželk tako, da na stalnih lokacijah tehtajo njihovo skupno težo. Entomologi iz Krefelda so že leta 2013 postali pozorni, saj je teža ulovljenih žuželk na izbranih lokacijah v naravnem rezervatu v kresnem času v primerjavi z letom 1989 upadla – za kar 82 %. To je bil alarm, povezali so se z Univerzo v Kopenhagnu in Univerzo Radbound v Holandiji in začeli obširno raziskavo. Nemci so prispevali meritve in primerjave v času za 63 lokacij in za to porabili 17.000 raziskovalnih dni! Nemški »amaterji« so vzor vsem profesionalcem!

Človekov nasilni poseg v naravne ekosisteme s pesticidi in njegova odločitev, da se bo narave lotil s kemično vojno, sta prav gotovo sramotni dejanji, ki nista vredni njegovega razuma.

Travniki brez metuljev

Izumirajo metulji, dnevni in nočni. Otroci smo pohajkovali po travnikih in livadah, kjer so med tisočerimi cvetovi frfotali številni metulji. Tekali smo za njimi in občudovali njihove prelestne barve. Ta čas z nekaj sreče na vrtu ali na gozdnem robu ugledamo posameznega belina, malega koprivarja, osatnika, malega rjavčka, katerega izmed modrinov, morda celo jadralca ali lastovičarja, in to je vse. V Evropi in pri nas smo zaznali 53-odstotni upad populacije metuljev. Vzroka sta polivanje gnojnice po travnikih, ki povzroča razrast trav in odmiranje cvetlic, ter prezgodnja košnja, ki onemogoča cvetenje in semenjenje cvetlic. Kdo je uzakonil polivanje dreka po travnikih in kdo uvedel prezgodnjo košnjo?

V imenu svetih krav je danes dovoljeno kakršnokoli uničevanje narave. Kupci industrijskega mleka pa namesto mleka, ki omamno diši po cvetani travnikov, žlampajo bel zvarek, ki smrdi po silaži. Da ne omenjam ostankov antibiotikov in dodanih kemikalijah v brozgi, imenovani mleko. Zdaj prodajajo že eko trajno mleko. Kot da smo bebci, še bela barva za zidove ima rok trajanja!

Izumirajo ravnokrilci, med katere spadajo kobilice in murni. Kdaj so izpod vaših nog nazadnje skakale številne kobilice, kje ste nazadnje poslušali večerne speve murnov? Populacije so se prepolovile. Nad travnike lega smrtna tišina. Ali bomo cvrčanje kobilic in murnov poslušali le še na cedejih?

Izumirajo čebele samotarke. Ocenjuje se, da v Sloveniji živi več kot dvesto njihovih vrst, ki še niso niti popisane, pa se je njihovo število že razpolovilo. Tudi domače čebele so ogrožene tako kot metulji. Ker na travnikih brez cvetlic ne najdejo paše, poletijo na njive koruze, ki je zastrupljena s sistemskimi insekticidi. Pelod koruze koncentrira strup s faktorjem petkrat in tudi voda, ki jo rastline med gutacijo čez noč izločijo kot kapljice na robove listov, je zastrupljena z enakim faktorjem. Prvo opravilo ob jutranjem vzletavanju delavk je tešenje žeje na teh kapljicah vode. Če ne umrejo ob jutranji dozi strupa, pa sta poškodovana njihov vonjalni spomin in sposobnost sporazumevanja. Družina strada in postane neodporna, dokler je ne pokonča varoja ali bolezen.

Izumirajo hrošči, posebno so ogroženi krešiči, mrharji, npr. navadni grobar in pahljačniki, med katere spadajo govnači ter velikana rogač in nosorožec. Vse manj je kresnic, teh sanjskih lučk kresnih noči. Zaradi uničevanja močav so vse bolj ogrožene žuželke, katerih ličinke živijo v vodi: kačji pastirji, enodnevnice in mladoletnice.

Za nekatere so žuželke zgolj pikajoča, sesajoča in nadležna golazen in škodljiva mrgolazen, kot so muhe in mušice, komarji, obadi in brenclji, mravlje, ose in sršeni, bolhe, uši in stenice ter ščurki. Čebele in čmrlje bi še prenesli, nikakor pa ne bramorjev in listnih uši. In če se teh nadlog lotimo s pesticidi, moramo vedeti, da samo 0,1 % strupa doseže ciljnega škodljivca, večina pa pobije druga živa bitja, ki so ob nepravem času na nepravem mestu.

Več v reviji Zarja št. 10, 5. 3. 2019.