indira emina ekic Odkrito.si

Ekićeva je na trnih

bencin, gorivo Svet24.si

Gorivo bo jutri malce cenejše

Ryan Hammons Petisvet

Preden je umrl ...

portugalska ladjica Svet24.si

Smrtonosno portugalsko ladjico opazili v Jadranu: ...

Michael Jackson Svet24.si

Znani obrazi, ki ne znajo upravljati z denarjem

čokolada Najstnica.si

Recept za zdravo čokolado

Voranc Boh (1) Njena.si

Umrl priljubljeni Blaž iz Reke ljubezni!

Mnenja

Humanisti in humanoidni roboti

Praznike sem preživela nad 1700 metrov visoko. Podnevi zimska pravljica, ponoči pa …

Avtor:

Majda Juvan

Značke:

Na planini kakih 100 metrov nižje je hrumelo vso noč. Ne vem, kaj tako zelo pokveči razum človeka, da si v spokojno naravo in okolje privleče snežne sani ter jih vso noč goni po nedotaknjenem belem prostranstvu?! Morda zato, da se vidi, da ima vsaj pod ritjo, če že v glavi ni kaj dosti? Ali pa pač zato, ker lahko. Ker je to pač še nekaj, kjer država ne zmore narediti reda. Da o vsestranskem onesnaženju niti ne govorimo. In ja, na Silvestra je spet pokalo kot na fronti. Pa čeprav je bila megla, da so ptiči peš hodili. Sosed je svojo mularijo opremil s celo kanonado in zjutraj je bilo okoli hiše kot v rudniku. Črno, smrdeče, zasvinjano. Na srečo je v ponedeljek snežilo. Ja, res je, ni nam rešitve.

Pred prazniki je bil na TV SLO imeniten dokumentarec o tem, kako bančni sektor prevzema »zaščito okolja«. V bistvu tako, da povsod po svetu kupuje zemljišča, ki imajo dobičkonosen potencial. Podjetje, ki hoče izkoriščati surovine ali urediti velikanske monokulturne plantaže, to zemljišče od banke drago odkupi in si s tem kupi pravico do uničenja vsega daleč naokrog. Kajti banka je tista, ki v zameno za denar prevzame odgovornost za izumrle živalske in rastlinske vrste. Razumete? Seveda ne! Dejstvo je, da tistega, kar nekdo uniči in pobije, ni več. No, morda kje kak ptič v kakšni živalski sirotišnici in kakšno seme v semenski banki. Zelena pljuča planeta pa ne glede na lažno skrb bank izginjajo za večno. Gre za sprego politike, naravovarstvenikov in bančnikov. Ubijalska kombinacija. Priznam, da me je kar precej pretreslo, da kot zagovornik tega početja sodeluje tudi dr. Janez Potočnik. Češ, sveta nazaj ni mogoče več zavrteti.

Tako je izginilo tri četrtine gozda na Borneu, tako umira amazonski pragozd. Tako so te, recimo jim okoljske, banke pokupile zemljišča, pod katerimi se na tej zemeljski obli še skrivajo surovine. Ko zarohnijo stroji, domorodci, ki so živeli od te zemlje, nimajo nobene možnosti, saj tega, da je bilo prodano, niti vedeli niso. Postanejo begunci. Posel je dobil tolikšne razsežnosti, da sta pok tega novega bančnega balona in s tem nova finančna kriza menda samo vprašanje časa. Še en dokaz, da nas je večina prebivalcev tega planeta zgolj drobiž v igri finančnih špekulantov. Na prihodnost nimamo nobenega vpliva.

Če bi jo imeli, najpametnejšim in najinventivnejšim znanstvenikom gotovo ne bi dali na voljo na desetine, morda stotine milijard dolarjev in evrov samo zato, da so ustvarili doslej eno najučinkovitejših in pokvarjenih orožij, kar jih je. Gre za tako imenovano avtonomno orožje, ki samo išče tarče, se samo odloča, kaj bo z njimi, in jih tudi samo, ne da bi bilo človeku  treba stisniti sprožilec, pobije. Če se je kdo bal robotov, ker mu bodo odvzeli delovno mesto, se ni bal pravih. Ni znanstvena fantastika. Vse, kar ste videli v futurističnih grozljivkah, je že res. In ja, trop politikov v Ženevi že nekaj mesecev tuhta, kaj storiti. Orožja gotovo ne bodo prepovedali. Za prevelike denarje gre. Morda pa bodo ustanovili kakšno novo verigo bank, ki bo uporabnike tovrstne tehnologije odvezala vsakršne odgovornosti. In morda z delčkom izjemnih dividend subvencionirala pokop starcev in otrok, ki jih bo en takle robotek tam nekje daleč stran od »naših« krajev zasul s smrtonosnimi izstrelki. Pa za to nihče nikoli ne bo odgovarjal. Zbogom, mednarodna vojna sodišča, zbogom, vojni zločinci. Zbogom, etika in morala.

Očitno humanoidni roboti niso le za tekočimi trakovi, tudi v glavah humanistov so že.