luna-2 Dobra karma

Komu verjeti v poplavi informacij? Odgovor je ...

harry meghan archie Svet24.si

Meghan Markle je izgubila pravico do britanskega ...

zoran jankovic pl Reporter.si

Kako je Zoran Janković »izdal« rdečo zvezdo: Z...

FOTO2 regres, plača, denar Svet24.si

Šok za samostojne podjetnike. 240 evrov več za ...

20210108-01043070 Necenzurirano

Kako se bosta Počivalšek in Tonin najedla ...

aca lukas Odkrito.si

Aretirali Aco Lukasa

Nives Gvojić2 Njena.si

Ugodno oddam sina: Spremenjena Nives ustvarja ...

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Ljudje

Preproga majhnih dobrih del

»Nikoli nisem nikomur odrekla kakršne koli pomoči. Ne morem ali nimam časa preprosto ne znam reči, čeprav sem si kupila knjigo Kako reči NE brez občutka krivde. Priznam pa, da se s kakšnim velikanskim dobrim delom ne morem pohvaliti. Je pa moje življenje stkano iz številnih majhnih drobnih dejanj. Če sem z avtom dohitela koga, ki je težko nesel iz trgovine, sem ga zapeljala domov. Napisala sem nešteto govorov, nekrologov, prošenj, zahval, voščil ... vsakomur, ki me je poprosil. Predvsem pa pomagam učno šibkim učencem,« je začela Magda Kastelic Hočevar, upokojena učiteljica iz Žužemberka, pa tudi bolnica s Parkinsonovo boleznijo. Zaradi nje je šla predčasno v pokoj.

Domačini pravijo, da je njihova Magda deklica za vse v njihovem kraju. Nihče ne ve več natanko, od kdaj organizira kulturne dogodke. V kulturno-umetniškem društvu in za občino pripravlja scenarije za najrazličnejše prireditve. »Vsako leto ob občinskem prazniku povabim v domači kraj kakšno znano igralko.« Tako je gostila Deso Muck, Mileno Zupančič, Ljerko Belak, Zvezdano Mlakar, Lucijo Ćirović, Tejo Glažar, Bernardo Oman, Marinko Štern …

Že dolgo vsi v Žužemberku vedo, da je Magda izjemna in srčna ženska z neustavljivo energijo, občutkom za človeka, vedno pripravljena pomagati in sodelovati. Pa nadvse delavna, odgovorna in poštena. Rada ima življenje in ljudi. Pa veliko raje daje, kot sprejema. Vse, kar zna, rada deli s prijatelji, znanci in predvsem s sokrajani, ter že od nekdaj verjame, da se dobro vrača z dobrim, tako kot zlo rodi zlo.

Spomini. Če zapre oči, se najprej spomni kmetije v Dolnjem Podšumberku pri starem očetu, teti in stricu, kjer je živela z mamo Ivanko kot nezakonska hči. Mama se je zaposlila v dolini in poročila, ko je bilo Magdi sedem let. Očim je bil zelo dober do nje. Bila je ljubljena. »Lakote nismo trpeli, razkošja pa tudi nismo poznali.« Brez težav je končala osnovno šolo, pedagoško gimnazijo in potem še pedagoško akademijo, oddelek za razredni pouk. »Kasneje sem ob delu zaključila še univerzitetni študij na pedagoški fakulteti v Ljubljani, vpisala magisterij, naredila vse izpite, a pred nalogo zbolela in podiplomskega študija žal nisem zaključila.« Njeno prvo delovno mesto je bilo na podružnični šoli v Šmihelu pri Žužemberku, nato je na matični šoli v Žužemberku učila vse od male šole do 8. razreda, glasbo, gospodinjstvo, likovno vzgojo, slovenščino ... S ponosom pove, da je bila najodmevnejša raziskovalna naloga, pri kateri je bila mentorica, o Zalli Zarana, ki je kot prva Slovenka uspela v Hollywoodu in bila leta 1897 rojena v Žužemberku kot Rozalija Sršen. »S tem smo jo iztrgali iz pozabe in imamo vsako leto v njeno čast spominsko uro.«

Če bi bila županja ... Pravi, da ima Žužemberk zelo rada, zato ga ni nikoli zapustila, čeprav so se ji ponujale dobre možnosti. Kraj je zelo lep, a še marsikaj manjka. »Najpomembnejše stvari, ki nič ne stanejo, a dajejo pravi sijaj, pa so medsebojna pomoč, strpnost, spoštovanje drugih, tudi drugačnih, enotnost, kadar gre za skupno dobro, odkritost oziroma iskrenost. In seveda poštenje. Pa tudi nasmeh in včasih objem sokrajanom.« In nikoli ne stori drugemu nič takšnega, kar tebi ne bi bilo všeč, in če misliš o kom samo grdo govoriti, bodi raje tiho. »To naj bi veljalo tudi za politike ali predvsem zanje! Če bi bila županja, bi organizirala učilnice življenja za otroke, mladino in odrasle; za vsako skupino posebej. Bile bi nekakšna šola strpnosti, kultiviranega sporazumevanja, pa spoznavanja, kako se znajti v težkem položaju, stiski, kako premagati stres, končati prepir ali kako ga sploh ne začeti, kako negovati lepe medsebojne odnose …« Če bi bilo denarja dovolj, bi pa vsekakor zgradila dom starejših občanov, uredila ceste in uredila grad ter naredila več otroških igrišč. »Če bi bila premierka, bi pa najprej poskrbela za to, da bi veljal pravni red za vse enako, ne pa da je pravica največkrat le v rokah tistih, ki imajo dovolj denarja za odvetnike. Zajezila bi tudi korupcijo in od vseh, ki so imeli prste v marmeladi, zahtevala, da vrnejo vse, kar so nakradli. Zapor ni dovolj.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 2121. 2021