ana-tavčar-pirkovič Dobra karma

Na najbolj žaljive kritike televizijska ...

Alexis Sharkey Svet24.si

Pogrešano 26-letno influencerko našli mrtvo ob ...

urban vertacnik pl Reporter.si

Zastopal je udbovca Gorenca in ministra ...

sneg, sneženje, ljubljana Svet24.si

Meteorologi napovedujejo obilno snežno pošiljko,...

janša Necenzurirano

Kaj je skrivnostni Grk počel pri Janši

pentlja hiv Odkrito.si

Rdeče pentlje danes pripenjamo na daljavo

Kate Middleton Odkrito.si

Najpogostejši emotikoni vojvodinje Kambriške

Ljudje

Počasi imam že dovolj

Sedli sva na klopco pred Infekcijsko kliniko, katere vhod poznamo vsi državljani Slovenije, ki spremljamo televizijske novice o stanju koronavirusa v državi, ki nam jih že vse od začetka epidemije potrpežljivo pojasnjuje infektologinja dr. Bojana Beović, vodja vladne svetovalne skupine za covid-19. Tik preden sedeva, ji možakar, ki je na kliniki odgovoren za popravilo inštalacij (»Ves čas nekaj popravljamo,« pravi dr. Beovićeva), naglas reče: »Gospa, vi ste carica!« Ko mu smeje rečem, da bom to omenila v uvodu v intervju, me takoj prestrašeno prosi, da brez imena (ki je napisan na njegovem kombiju). Seveda, brez imena. Se boji, da bi ga kdo kritiziral, ker je pohvalil doktorico? Kdo bi vedel. A tudi jaz mislim, da je gospa Bojana Beović carica, saj kljub mnogim očitkom in celo sovražnim napadom na družbenih omrežjih nenehno zagovarja ena in ista načela, ena in ista priporočila v zvezi s covidom. Zato sva jih v intervjuju izpustili. Doktorica je zgovorna in prijazna, čeprav ji ves čas za vratom tičijo sestanki, javljanja, pregledovanje pošte ...

Gospod vas je pohvalil, da ste carica. A najbrž doživljate tudi drugačna mnenja.

O, seveda, doživljam vse sorte. Tale pohvala je bila nekaj novega! (smeh) Nekateri so zelo »pametni«, drugi grdo odklonilni. Opozorili so me, da naj, če mi kdo grozi, prijavim, ampak nisem. Samo dvakrat je bilo tako, da so mi res grozili. Saj je zoprno, ljudje so v stiski.

Kaj pa vam grozijo, kaj vam hočejo?

Boste že videli, vemo, kje stanujete ... A mislim, da se ljudje morajo malo izkašljati. 

Situacija je res nenavadna, milo rečeno.

Skrajno nenavadna in iz zgodovine je znano, da take krize vodijo v anarhijo, nasilje. To ni nekaj, kar se ne bi moglo zgoditi, a ljudje vedno mislimo, da se ne bo. No, saj tudi jaz mislim, da bomo nekako speljali, brez nasilja. 

Vi nimate stika z bolniki?

Ne, ne oblačim se v OVO*, sem prestara, rizična sama po sebi. Sem ogrožena, ker sem stara več kot 60 let, zato mi ni treba. Vsaj za zdaj ne. Če bo nujno, pa bom šla seveda tudi jaz. A zdaj delam druge stvari. 

Vsak dan ste izpostavljeni kameram, medijem, vsak dan imate javljanja, vam je žal, da ste prevzeli to nalogo?

Ne, ni mi žal, o tem sploh ne razmišljam. Imam pa počasi že dovolj. (smeh)

Česa imate dovolj?

Rada bi se nekega dne zbudila in rekla, da tega, te epidemije, ni več. To bi bilo super. Zadnjič smo govorili o mejah, kako se da državo teoretično zaščititi z zaprtjem meja, in sem prišla do misli, da če bi se Kitajska decembra zaprla, potem mi tega problema sploh ne bi imeli. In ob tej misli me je kar stisnilo. Presenečena sem bila potem sama nad sabo – da me je ta misel tako prizadela. Rekla sem si: Aha, to je pa znak, da me je vse skupaj bolj prizadelo, kot občutim na površini.

Ta misel vas je presunila?

Absolutno. Pomislila sem, da ta stvar sploh ne bi bila potrebna. Da bi ves svet lahko prišel skozi brez tega. Pogovarjali smo se o okuženih minkih na Danskem – z novim koronavirusom, ki je zmutiral. In je prišel nazaj nad ljudi drugačen. Pri cepivu, ki je narejen za originalni virus, bi bili zaščiteni samo polovično. Zdaj bodo pobili na milijone teh živalic in ta predel Danske so strogo zaprli. Ob tem sem prišla na misel, kaj bi bilo, če bi takrat Kitajci pravočasno ter dovolj strogo in pametno ravnali. To me je presunilo in šele takrat sem se zavedela, kako sem pravzaprav z vsem tem obremenjena. To me je pa presenetilo. 

Več v Zarji Jani, 17. 11. 2020, št. 46.