omar mama 1 Dobra karma

Mama Omarja Naberja o sinu: 'Naj že najde kakšno...

slovenska-policija, nadzor-prometa, prometnik Svet24.si

To je dokazilo, ki ga je potrebno imeti pri sebi ...

gaber marolt mediaspeed Reporter.si

Marko Potrč ima družbo: to je vplivnež, ki ...

podobnik zveglic pl bobo Svet24.si

Napeta bitka za šefa Kmetijsko gozdarske zbornice

janez jansa pf Necenzurirano

Ne le virus, problem je, da vsi kimajo Janši ...

faviola Odkrito.si

Duh 2-letne deklice, ki obiskuje svoj grob?!

Primož in Renata Peterka ter njuni otroci Maj, Gaja in Stela Njena.si

Se bodo Maju Peterka izpolnile želje?

Ljudje

Ne hodi več na ultrazvok, da ne bodo štirje!

Čeprav so Vitanje ena manjših slovenskih občin, ki šteje vsega skupaj 2350 prebivalcev, so po številu dvojčkov prav gotovo med prvimi v Sloveniji. Vsaj v letošnji generaciji prvih razredov! Septembra so šolski prag namreč prvič prestopili štirje pari dvojčkov in celo trojčice ter poželi ogromno pozornosti. Zaradi njih so morali namesto enega po sedmih letih narediti spet dva prva razreda, nam je povedala ravnateljica Osnovne šole Vitanje Tilka Jakob.

Avtor:

Katja Božič

Značke:

Poleg naštetih dvojčkov in trojčic imajo na šoli še tri pare dvojčkov. Toda toliko, kolikor jih je tokrat v prvih razredih, jih ni bilo še nikoli. Ravnateljica pravi, da je prav zanimivo srečevati te razposajene dvojne obrazke. Trije pari dvojčkov so namreč enojajčni, le en par – deček in deklica – je dvojajčen. Da o navihanih trojčicah Eli, Viti in Zali ne govorimo. Ne le da so tri, še podobne so si kot jajce jajcu. V prvih mesecih po njihovem rojstvu jih je še mamica težko razločila, zato so imele na rokicah barvne zapestnice še iz porodnišnice. Zdaj pa ni več problem, saj je Ela, ki je prišla tudi prva na svet, malce drobnejša od sestric. »Vsaj nje ne moreš zgrešiti, medtem ko preostali dve še vedno včasih zamenjam,« se je nasmehnila njihova mamica Maja Fidler Lončarič. Ko smo jih vprašali, ali vedo, zakaj jim pravimo trojčice, so zamišljeno poskusile: »Ker nas je mami tako rodila!«

Poplava dvojčkov v malem mestu. Ker so prav ti otroci pripomogli k razdelitvi prvega razreda na dva oddelka, so jih še pošteno razdelili po razredih. Pri razredničarki Veri Pesjak sta dva para, in sicer Simon in Aljaž Matijec ter Lea in Tea Jerot. Pri Bredi Jakop pa so Kaja in Gal Kovšak ter Matej in Jernej Kožuh. V tem razredu so tudi trojčice Ela, Zala in Vita Lončarič. Pesjakova je povedala, da nima težav z ločevanjem dvojčkov, saj eden od Matijecevih (Simon) nosi očala, pri Lei in Tei pa se tudi vidi razlika – čeprav sta enojajčni, je ena malce drobnejša. »Dveh parov dvojčkov v razredu še nisem imela,« je povedala. Ima pa kar nekaj izkušenj z njimi – dvojčka sta namreč njena vnuka, prav tako prvošolčka, njen drugi sin pa je poročen z dvojčico. »S sestro sta si tako podobni, da sem v mestu nekajkrat sinovo punco zamenjala za njeno sestro.« Podobno izkušnjo ima tudi druga razredničarka Breda Jakop – njen sin je poročen z eno od trojčic. »Redko kdo ve, da so bile tri, ker je ena že zelo zgodaj umrla, preostali dve pa sem celo učila,« je razložila. Tudi ona nima večjih težav z ločevanjem dvojčkov. Če pa se zmoti, ji to povejo, saj so še premajhni, da bi se znali poigrati na račun svoje podobnosti. Kako pa loči trojčice? »Ela je malce drobnejša, Zala pa ima vedno v laseh obroč. Poleg tega so v razredu vsaka na svojem koncu, saj so že prvi dan sedle vsaka v svojo klop.« Učila je že tudi njihovega očeta Robija Lončariča.

Tri namesto enega. Si predstavljate, da pričakujete enega otročička, pa potem izveste, da boste dobili kar tri? To se je zgodilo Maji in Robiju Lončariču, ki sta si želela družbe za sina Brina. »Hotel je sestrico, dobil je tri,« se je pošalila mamica Maja. Na prvem ultrazvoku ji je ginekologinja povedala, da pričakuje dvojčke, in jo prosila, naj pride čez teden dni na kontrolo, da bodo novico potrdili. In ko se je naslednji teden vrnila, se je ginekologinja potopila v smrtno tišino. »Na, pa smo oba otročka izgubili,« si je mislila Maja, potem pa jo je zadelo popolno presenečenje, da v njenem trebuščku ne rasteta le dva, ampak trije otročki. »Bila sem povsem šokirana.« Poklicala je moža, ki je nekje v gozdu podiral drevesa, in mu rekla, naj sede, preden mu je povedala vznemirljivo novico. »Pa mi je rekel, naj naslednjič ne grem več na ultrazvok, ker bodo štirje!« se je nasmejala. Ko sta prebrodila prvi šok, sta začela razmišljati, kaj to pomeni, kaj se lahko zgodi, pretehtala sta vse nevarnosti in tveganja, na katera so ju seveda opozorili, odločitev pa je bila na koncu v njunih rokah. In ker se je Majina nosečnost že od začetka povsem normalno odvijala in ni imela težav, sta se odločila obdržati vse tri. »Cela nosečnost je bila rizična, ampak jaz sem živela in delala, kot bi bila noseča samo z enim otročkom. Bila sem sicer ogromna in široka, toda z veliko pozitivne energije sem nosečnost lepo speljala do konca. Stiska je bila le vsakih štirinajst dni, ko sva se z možem vozila v Ljubljano na ultrazvok. Med vožnjo je bila v avtu vedno smrtna tišina, bila sva vsak v svojih mislih, dokler nisva izvedela, da je vse v redu. Pri večplodnih nosečnostih lahko pride do številnih komplikacij.« Je pa tako, je modrovala, več stvari veš, bolj te skrbi. Ker sta oba z Robijem iz zdravstvene stroke, sta vedela kar veliko. Kljub vsemu sta vse obrnila na svetlo plat in do konca verjela, da bo vse v redu. In je tudi bilo.

Več v reviji zarja Jana št. 41, 13.10.2020