kartoskop Dobra karma

Dannyjev kartoskop od 21. do 26. oktobra: teden ...

Nuša Lesar Svet24.si

Nušo Lesar oglobili policisti, preverite zakaj

uefa ceferin Reporter.si

Čeferin vznemirjen: poskušajo mu speljati ...

otroci DSO preddvor Svet24.si

Pretep med starostniki: »Vse jim uhaja izpod ...

tomaž-gantar Necenzurirano

Na ministrstvu za zdravje frči perje

Neyleen Ashley Odkrito.si

Preveč seksi za Tik-Tok

sanjski-moški-hrvaške Njena.si

Sanjska Nuša posneta med raztegovanjem v hlevu

Ljudje

Vratarka v moški hokejski ekipi

Športni časopisi so pred kratkim poročali, da je bila junakinja nedavnega članskega hokejskega Pokala Slovenije v dvorani Tivoli vratarka Bleda Pia Dukarič. Mnogi so mislili, da so se novinarji zmotili, a novica je bila povsem točna – dvajsetletna vratarka je ena od petih žensk na svetu, ki igra v moški ekipi. »Vedno sem se primerjala s fanti, ker pri dekletih ni bilo take konkurence. Rada imam izzive in igranje s fanti je zame nekaj vsakdanjega, saj sem z njimi odraščala,« je razložila ob našem srečanju, na katero je prišla z bratom Jonom in sestro Evo – vsi trije so predani hokeju!

Avtor:

Katja Božič

Značke:

Obe sestri je za hokej navdušil mlajši brat, danes petnajstletni Jon, ki ga je oče pri štirih letih vpisal na treninge. Ko je videl, da hokej trenirajo tudi dekleta, je izpolnil željo Evi in vpisal še njo. »Ker pa sem si jaz želela vse kot Eva, sva začeli trenirati obe,« prizna Pia. Od začetka je hotela biti vratarka, zato je šla v gol že po kakšnem mesecu treninga v svoji prvi ekipi. »Ta vloga mi je bila všeč zaradi opreme, ker je vratar drugače oblečen kot drugi igralci, niti en kos garderobe ni enak dresu igralcev.« Ravno po žensko privlačna seveda ni, je pa zelo varna, da ne prestreže prehudih udarcev hitro letečega paka. Vratarska oprema je tudi zelo draga in po navadi si jo igralec priskrbi sam; to so največji stroški tega športa. »Stane okoli 5.000 evrov. Včasih je mogoče dobiti tudi kakšen rabljen kos.« Lahko si mislimo, kako je bilo očetu nadobudne hokejske trojke, ko je Pia prepričala Jona, da se tudi on specializira za vratarja. »Nekaj časa je dobival mojo opremo, zdaj bom pa lahko že jaz njegovo, ker me je prerasel,« se nasmehne Pia.

Na začudene poglede sem se navadila. Pri desetih letih je začela igrati v mlajših kategorijah s fanti v klubu Slavija. »Trener me je videl na ženskih treningih in povabil v svojo ekipo. Od nekdaj sem se primerjala s fanti, kjer so bili izzivi večji.« Hitro se je začela dokazovati in danes jo v hokejskem svetu že prav dobro poznajo. »Na turnirjih v tujini kdo še kdaj čudno pogleda, ko pa jim dokažem, da povsem pariram fantom, je vse drugače. Na te poglede sem se že navadila. Všeč so mi izzivi, pa da nekaj ni prelahko.« Na začetku lanske sezone je začela igrati za ekipo HKMK Bled, ki je bila brez vratarja. »Kot igralka verjetno ne bi mogla igrati s fanti, ker bi bilo fizično zame preveč naporno, vratarja pa ne napadajo na isti način, zato lahko igram s člani. Ne glede na to, s kom igram – z dekleti ali s fanti – igram z istim ciljem: da ne dobim gola!« Fantje na Bledu so jo dobro sprejeli in jo spoštujejo, ker je vedno dobro branila. »Vse sem si prislužila sama z dobro igro,« razmišlja. Kako pa je potem po tekmah? So skupaj v garderobi? »Pred tekmo smo skupaj, po tekmi, ko se preoblačimo ali tuširamo, grem pa jaz v drugo garderobo ali pa fantje počakajo deset minut, da se stuširam. Morda je to po tekmi zanje še najtežje (smeh), ampak se zmenimo.« Prejšnja leta je igrala tudi za žensko ekipo Olimpije v ligi EWHL (v njej so se merile Avstrijke, Madžarke, Italijanke in Slovenke), letos pa je dala prednost mlajšim vratarkam. »Jaz imam tekem s fanti dovolj, še vedno pa igram tudi za državno reprezentanco, kadar me povabijo.«

Želi si v tujino. Igra predano, s strastjo, hokeju že leta podreja svoje življenje, zato ni naključje, da se ji je posrečil tudi naslednji veliki met – igranje v Ameriki. »Dobila sem štipendijo na univerzi Yale, kjer bi študirala in igrala. A so zaradi koronavirusa hokejsko sezono odpovedali. Lahko bi še vedno študirala, a tekem ne bi bilo, treningov pa tudi bolj malo, kar ni dobro za napredovanje.« Zato je vse prestavila za eno leto. V ameriški univerzitetni ligi bo igrala z najboljšimi igralci do 25 let na svetu, česar se že izjemno veseli, in kar težko bo dočakala prihodnje leto. Hkrati bo, kot rečeno, študirala. »Nekaj v zvezi nevrologijo ali pa biomedicinski inženiring,« razmišlja.

Več v reviji Zarja Jana, 6.10.2020