nebo Dobra karma

Tedenski horoskop: povezava Sonca, Jupitra in Lune...

harry meghan archie Svet24.si

Meghan Markle je izgubila pravico do britanskega ...

zoran jankovic pl Reporter.si

Kako je Zoran Janković »izdal« rdečo zvezdo: Z...

FOTO2 regres, plača, denar Svet24.si

Šok za samostojne podjetnike. 240 evrov več za ...

20210108-01043070 Necenzurirano

Kako se bosta Počivalšek in Tonin najedla ...

Kourtney Kardashian Odkrito.si

Kardashianka ima novega

tjasa hrovat steklasa Njena.si

Slovenska pevka izgubila mamo, zanosila in ...

MDN

Kandidatke za Slovenko leta 2020

Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo.
Vaših predlogov, drage bralke, cenjeni bralci, je bilo tokrat še posebno veliko, kar kaže na to, da vam je kljub vsemu hudemu, kar smo preživeli v zadnjem letu, še bolj mar. Skupaj z našimi jih je bilo toliko, da je najtežji del, pretresanje, da smo prišli do samo dvanajstih imen, potekal še dlje kot po navadi.
Spet se jih je nekaj branilo, ne, kje pa, ne spadamo zraven. Nekaterih nismo prepričali, kakšna se je pa končno le pustila uvrstiti. Neizmerno smo ponosni, da so končno pred vami.
Proceduro poznate: izrežite in izpolnite kupon ter glasujte za svojo favoritko. Glasovanje bo kmalu omogočeno tudi na naši spletni strani.
Brez vas naše akcije ni.
Odločitev, kateri pripada naslov Slovenka leta 2020, je vaša!

(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
(opis)
{{ wotMsg.message }}

Ljudje

Zaščititi moramo kmeta!

Pred nakupovalnim centrom je parkiran drag avtomobil. Lastnik vanj zlaga vrečke. Hrana, ki jo je kupil, je bila poceni. »Ko se ljudem ne zdi prav nič narobe, da za svoje udobje brez slabe vesti odštejejo velike denarce, za hrano pa jim je vsak evro preveč, je nekaj hudo narobe,« je prepričan Alojz Topolovec, koordinator za ekološko kmetovanje Pomurja pri KGZS Zavod Murska Sobota. »Ob takem odnosu do hrane ni prav nič čudno, da smo kmetje danes tako zapostavljeni. Poštene trgovine ni več. Celo tistim, ki bi jim moralo biti mar, je že dolgo vseeno. Ko sem pred leti spraševal direktorja ene od kmetijskih zadrug, kolikšen delež cene kruha zajema njegova osnovna surovina, mi ni znal odgovoriti. Danes pšenica v ceni kruha predstavlja le še sedem odstotkov.«

Dvainšestdesetletni Alojz Topolovec, inženir agronomije iz Veržeja v Pomurju, je človek, ki zna razmišljati s svojo glavo. Kmečki otrok, ki mu je bilo namenjeno, da prevzame kmetijo staršev, je že zgodaj ugotovil, da so eni ljudje pomembnejši od drugih. »Na splošni gimnaziji v Murski Soboti sem zdržal samo eno leto. Otroke iz kmečkih družin so mladi profesorji kar precej zafrkavali. Zanje smo bili drugorazredni. Zato sem se po prvem letniku prepisal na srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu. Tam so bili bolj iz mojega ranga.«

Po končani višji agronomski šoli v Mariboru je dobil službo v Kmetijski zadrugi Gornja Radgona in tam ostal 15 let. Ves čas je popoldne delal še na domači kmetiji, veliki šest hektarjev. Pred desetimi leti se je preusmeril v ekološko kmetovanje, zadnjih pet let pa je zaprisežen biodinamik. »Prepričal me je pionir biodinamike Alex Podolinsky, ki je bil takrat na obisku v Sloveniji. Precej stvari, ki sem se jih naučil v šoli, sem moral pozabiti. Vrnil sem se k izkušnjam, ki so jih imeli stari ljudje. Če želimo začeti delati na pravi način, bomo morali vse obrniti na glavo. Zdravje naše matere zemlje nam uhaja iz rok, kapital in pohlep nas peljeta v pogubo. Zdaj je vse odvisno od tega, koliko poguma bomo imeli.«

Kaj je prispevalo k odločitvi, da se preusmerite v ekološko kmetovanje?

Takrat še najbolj razmere v družini. Oče, ki je vodil kmetijo, je umrl, mama je onemogla. Redili smo plemenske svinje in nihče več ni mogel skrbeti zanje. Pika na i pa je bila odločitev, da prodam njivo koruze. Naročil sem tovornjak in ta je odpeljal 37,5 tone koruze. Ko sem dobil račun, sem ugotovil, da sem za kombajn in prevoz dal toliko, kot so mi plačali za koruzo. Potem sem si rekel, ali neham z vsem skupaj ali pa začnem nekaj novega. 

Najprej ste se preusmerili v ekološko pridelavo. Nehali ste uporabljati umetna gnojila, sredstva za zatiranje škodljivcev, začeli kolobariti. Na kmetiji pridelujete več vrst žit, sončnice, buče, koruzo ... Lani ste začeli sodelovati še v projektu fakultete za kmetijstvo v Mariboru. Za kaj gre?

Slovenija se je januarja 2013 v Berlinu s podpisom deklaracije o podonavski soji pridružila skupini držav, ki si prizadevajo za povečanje pridelave soje v podonavskem bazenu in južni Evropi. Tako bi zmanjšali odvisnost oskrbe z zrnatimi stročnicami, predvsem uvoz gensko spremenjene soje iz Južne Amerike. 

S čim pa vas je prepričal Podolinsky, da ste začeli kmetovati po biodinamičnih načelih?

Ko nam je predstavil, kaj počne, je to razložil tako, da je bilo vse logično. Tudi to, da rastline za svoj razvoj potrebujejo vse elemente iz periodnega sistema in ne samo dušika, fosforja, kalija, magnezija in žvepla, ki jim jih dodajamo z umetnimi vodotopnimi gnojili. Umetni gnoj ne naredi nič dobrega, saj kontaminira vodo in poruši ravnovesje v rastlini. Zdrave rastline lahko zrastejo le na zemlji, ki vsebuje žive organizme. Je pa to težko razložiti našim profesorjem in strokovnjakom. 

Več v reviji Zarja Jana št. 39, 29. 9. 2020