omar mama 1 Dobra karma

Mama Omarja Naberja o sinu: 'Naj že najde kakšno...

slovenska-policija, nadzor-prometa, prometnik Svet24.si

To je dokazilo, ki ga je potrebno imeti pri sebi ...

gaber marolt mediaspeed Reporter.si

Marko Potrč ima družbo: to je vplivnež, ki ...

podobnik zveglic pl bobo Svet24.si

Napeta bitka za šefa Kmetijsko gozdarske zbornice

janez jansa pf Necenzurirano

Ne le virus, problem je, da vsi kimajo Janši ...

faviola Odkrito.si

Duh 2-letne deklice, ki obiskuje svoj grob?!

Primož in Renata Peterka ter njuni otroci Maj, Gaja in Stela Njena.si

Se bodo Maju Peterka izpolnile želje?

Ljudje

Revščina je kriminal

Jelka Habjan, krajinska arhitektka, zaposlena na ministrstvu za okolje in prostor, živi z možem Borisom, ki se je upokojil pred letom dni, v hiši v Domžalah. Imata tudi vrt z vsem, kar ga naredi prijetnega: teraso za sončenje in senčenje pod velikim orehom, nekaj sadnega drevja in manjši zelenjavni nasad, ki je, posebej poudari, zelo samorastniški. »Vsako leto mi dobro uspeva nekaj drugega. Moj vrt ni vrt iz revije, ampak je tak kot jaz: raste, živi in dela malo po svoje.«

Avtor:

Neva Železnik

Značke:

Še vedno živi v svojem rojstnem kraju. »Rada pa hodim v hribe, na morje ter z veseljem raziskujem domače in tuje kraje.« Pa še nekaj je značilno zanjo. Kritična je do sveta in Slovenije.

Diplomirala je leta 1983. »Bila sem v prvi generaciji krajinskih arhitektov in službe so nas vse čakale.« Zdaj, nekaj let pred upokojitvijo, na ministrstvu za okolje in prostor vodi postopke celovitih presoj vplivov na okolje (CPVO). »Smisel teh postopkov je, da se preveri, kako bi nove ceste, železnice, hidro- ali vetrne elektrarne itd. vplivale na okolje ter kako bi slabe vplive čim bolj zmanjšali.« Prizna, da je to delo bolj uradniško, saj odločbe, ki jih izdaja, izhajajo v glavnem iz tega, kaj predpisi dovoljujejo in kaj prepovedujejo. »Ni veliko možnosti, da bi kaj usmerjala po strokovnem znanju in zdravi pameti.« 

Ugotavlja, da smo vsi do okolja pogosto dvolični. »Pri sebi, na domačem dvorišču, imamo radi vse lepo in urejeno. Pred tem, kaj počne podjetje, v katerem smo zaposleni, pa si pogosto zatiskamo oči.« Ne trdi, da imamo slabe zakone, »imamo pa veliko predpisov, a jih skoraj nihče v celoti ne izvaja in upošteva«. Namesto da bi okrepili nadzor in hitro izvršili morebitne kazni, raje spreminjamo zakonodajo. »Pri marsikaterem prostorskem načrtu pa imam občutek, da oblast podpira zasebni interes na škodo javnega.«

Nekoč, ko bom v pokoju. Moža Borisa je spoznala na plesnih vajah. »Po poklicu je ekonomist in je skoraj trideset let delal v svojem podjetju, sedaj pa je slabo leto upokojen. V zadnjih letih je bil že kar naveličan, predvsem takrat, ko je imel pri delu opraviti z 'državo'«. Takrat sta imela zanimive pogovore. »Jaz sem mu potrpežljivo pojasnjevala način delovanja birokracije, on pa meni svoje izkušnje z neodzivnostjo ministrstev.«

Ko se bo tudi ona upokojila, bo veliko brala. »Prebrati moram na desetine knjig sodobnih slovenskih avtorjev. Ker moram sedaj v službi prebrati veliko gradiv in okoljskih poročil, doma nimam več moči za branje leposlovja.« Potem bo temeljito pospravila hišo in se znebila vseh nepotrebnih reči ter obiskala čim več kulturnih prireditev po Sloveniji. Kultura ji veliko pomeni, saj živita z možem brez televizije. Raje bereta, se pogovarjata, družita s prijatelji.

Je Slovenija izpolnila pričakovanja? Pravi, da ne. »Vprašanje na plebiscitu je bilo, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Niti na kraj pameti pa mi ni padlo, da glasujemo tudi za drugačen družbenopolitični sistem.« Ugotavlja, da je bil preskok iz socializma v kapitalizem krut in krivice zaradi nacionalizacije so zamenjale krivice zaradi denacionalizacije. »Še posebno se je s tem okoristila Cerkev, ki ji je naša država brez kančka sramu vračala zemljišča in objekte, tudi na škodo javnega dobrega.« Vsaka samostojnost se začne v denarnici. »Tudi državna. Naši politiki, kar skoraj vsi po vrsti, pa so brez našega dovoljenja razprodali našo državo.«

Več v reviji Zarja Jana št. 38, 22. 9. 2020