tekač Dobra karma

'Uf, stari! Daj mi povej, kako bi postal takšen, ...

mars, marsis Svet24.si

Pod površjem Marsa več vodnih teles

jansa nova24tv Reporter.si

Na strankarski televiziji SDS med intervjujem s ...

meja mejni prehod obrezje hrvaska bobo1 Svet24.si

Od danes iz obmejnih hrvaških županij v ...

Tomi Rumpf Necenzurirano

Počivalškovim se je sfižila nabava zaščitne ...

Melania Trump, melania, trump, melanija trump Odkrito.si

Kaj razkriva Melanijin podpis?

špela močnik Njena.si

Prijatelj razkril skrivnost, Špela Močnik je ...

Ljudje

Dva velika problema: denar in kadri

V Sloveniji bi takoj potrebovalo dom starejših več kot 12 tisoč ljudi. Kako životari na svojih domovih tistih 40 tisoč posameznikov, ki imajo več kot 85 let in ne morejo več dobro skrbeti zase, ne ve nihče. In čeprav že dolga leta vrabci na strehah čivkajo, da je Slovenija ena od držav, ki ima domala najstarejše prebivalstvo na starem kontinentu, smo hkrati edini v EU, ki še nimamo sprejetega zakona o dolgotrajni oskrbi. Šest slovenskih vlad ga je uspešno prekladalo iz predala v predal, vmes pa sta se ves čas prepirala in si solila pamet ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za zdravje. Tudi zdaj je tako, čeprav se je javna razprava šele dobro začela. Počneta to namenoma, da tudi ta predlog zakona, ki je milo rečeno zelo nedorečen, ne bi bil sprejet? In če bodo zakon že uspeli popraviti, bosta pred vlado še vedno dva ključna problema: kako zagotoviti denar in kako priti do kadrov. Ne enega ne drugega – ni.

O zakonu o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo smo se pogovarjali s Klavdijo Kobal Straus, diplomirano medicinsko sestro, zaposleno na direktoratu za dolgotrajno oskrbo pri ministrstvu za zdravje, ki je 23 let delala v Domu upokojencev Idrija, tako v instituciji kot v oskrbi na domu.

Že šest zaporednih vlad je pred volitvami obljubljalo, da bodo sprejele zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi bil temelj za dostojno starost. Ko pa so bile volitve mimo, so vse doslej pozabile na predvolilne obljube. Bo zdaj kaj drugače?

Sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi in obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo je nujen. Zagotavljal naj bi stabilen, dolgoročno vzdržen sistem, ki bi upravičenim omogočal kakovostno, dostojno in varno življenje. Predvsem pa bi končno imeli vsi vse možnosti, da si pomoč, ki jo potrebujejo, privoščijo ne glede na svoj socialno-ekonomski položaj!

Pri sestavljanju predloga zakona, ki je sedaj v javni razpravi, ste imeli v mislih predvsem tiste starejše, ki želijo ostati doma, in jim zagotoviti enake storitve, kot jih imajo stanovalci v domovih starejših.

Ja. Naš osnovni namen je bil, da se bodo starejši ljudje lahko odločili, ali bodo starost preživljali doma ali v domu starejših občanov. Večina si jih namreč želi, čeprav niso več samostojni, živeti doma. Ta zakon bi jim to omogočil, saj bi doma lahko dobili primerljive storitve kot v domu za starejše. In kar je najboljše: po predlogu tega zakona bi bile v višjem deležu kot danes oziroma v celoti financirane iz javnih virov.

Pomembna novost naj bi bila tudi, da bi vse informacije o dolgotrajni oskrbi dobili na enem mestu.

Tako je. Predlog zakona vzpostavlja enotne vstopne točke, na katerih bi zainteresirani izvedeli vse. Zaposleni na vstopnih točkah pa bodo oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe opravili na domu tistega, ki bo vlogo za oceno upravičenosti podal. S tem bomo pomembno olajšali in pospešili postopke.

Kdo pa bo skrbel za starejše doma?

Za uporabnike storitev dolgotrajne oskrbe na domu bodo skrbeli zaposleni primerljivih poklicnih skupin kot v domovih starejših. Po predlogu zakona se omogoča koriščenje storitev s področja osnovnih in podpornih dnevnih opravil, zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, ter storitev za ohranjanje samostojnosti, ki jih bodo zagotavljali za to ustrezno usposobljeni kadri. Zakon nadalje predvideva povezovanje različnih poklicnih skupin, to so socialni oskrbovalec, bolničar negovalec, tehnik zdravstvene nege, fizioterapevt, delovni terapevt, socialni delavec, kineziolog itd. Prav to se je v pilotnih projektih v Ravnah na Koroškem, Celju in Krškem, ki smo jih izvajali na področju dolgotrajne oskrbe, izkazalo za izjemnega pomena za dvig kakovosti življenja uporabnikov storitev.

Več v reviji Zarja Jana št. 37, 15. 9. 2020