matej tonin Dobra karma

Matej Tonin: ministrant ali narcis pod žarometi ...

mars, marsis Svet24.si

Pod površjem Marsa več vodnih teles

jansa nova24tv Reporter.si

Na strankarski televiziji SDS med intervjujem s ...

meja mejni prehod obrezje hrvaska bobo1 Svet24.si

Od danes iz obmejnih hrvaških županij v ...

Tomi Rumpf Necenzurirano

Počivalškovim se je sfižila nabava zaščitne ...

Melania Trump, melania, trump, melanija trump Odkrito.si

Kaj razkriva Melanijin podpis?

Lucija Ćirović Njena.si

Lucija Ćirović ima zabavno srčno izbranko

Ljudje

Slovenija je varnejša za družinsko življenje

V slovenskih filmih in serijah jo bomo prvič videli šele v bližnji prihodnosti. Prej kot pri nas je namreč Ljubljančanka Alenka Kraigher povsem po naključju uspela v gledališču v New Yorku. Že v svoji drugi odrski igri je zaigrala ob legendarnem igralcu Willemu Defoeju v predstavi prav tako kultnega režiserja Richarda Foremana Idiot Savant in ameriška publika jo je navdušeno sprejela. Od takrat so se vloge kar vrstile. Tudi zato, ker s srcem dela, kar ima rada, in ljudje to iskrenost občutijo. Koronakriza pa je življenje njene družine nepričakovano obrnila na glavo. New York je mesto umetnikov, priložnosti in neslutenih možnosti, a se Alenka v času karantene v njem nenadoma ni več počutila varne. Prav po filmsko so ga marca z družino zapustili in prišli v Slovenijo.

Če bi ji kdo v začetku tega leta rekel, da se bo preselila v Slovenijo, bi se mu smejala. Še danes ne more verjeti, s kakšno naglico so se v začetku marca odvijali dogodki, ki so njihovo življenje povsem spremenili. Ko se je začela širiti okužba, so Alenka, mož Carlos in njuni dve punčki Mila in Elina (stari štiri in dve leti) z razmikom staknili viroze. S Carlosom sta se ustrašila, da so se tudi sami okužili z novim virusom, a se je k sreči izkazalo, da ni tako. Ju je pa spreletel srh, kaj bi bilo z njunima deklicama, če bi se jima resnično kaj zgodilo. Kdo bi poskrbel zanju, glede na to, da nista imela v bližini nobenih sorodnikov? Njegovi so v Mehiki, njeni v Sloveniji. »Celo mesto je bilo v nekakšni paniki. Slabo energijo smo čutili vsi. V New Yorku se zelo težko izogibaš stikom z ljudmi, se jim umikaš. Medtem ko nas je kakšna tretjina resno jemala ukrepe in priporočila, so jih vsi drugi takrat bolj ali manj ignorirali. Z možem sva razmišljala, da bi morda najela hišico z vrtom nekje v predmestju, kjer ne bi bili toliko v stiku z drugimi, pa kjer bi lažje prišli do bolnišnice, če bi bilo treba.« Po tehtnem premisleku pa sta se odločila, da bi bilo še najbolj modro in varno odpotovati v Slovenijo. A so se tudi letališča že začela zapirati. S pomočjo izredno učinkovite ekipe slovenske ambasade v Washingtonu, Andreja Štera in MZZ, jim je uspelo dobiti letalske vozovnice za repatriacijski let iz Washingtona, toda tri dni pred njihovim letom so razglasili, da bodo New York zaprli. »Vse je bilo videti apokaliptično,« se danes spominja igralka. »Zjutraj smo spakirali in se ob štirih popoldne že peljali proti Washingtonu. Šele tam smo si pošteno oddahnili. »V New Yorku je začelo postajati kaotično, bala sem se izgredov, pa kako bo s preskrbo. Žal mi je bilo za ljudi, ki so že prej komaj shajali;kako bodo plačevali najemnine in hrano, sem se spraševala. Kar nekaj najinih znancev je moralo odpovedati draga stanovanja in se preseliti nazaj k svojim staršem, ali v države in mesta, od koder so prihajali.« Carlosu, ki se ukvarja s fotografijo, so odpovedovali projekte, zaprli so vrata gledališč, za katera napovedujejo, da se bodo odprla šele januarja prihodnje leto ...

Ob pravem času na pravem mestu. Kako pa se je mladi režiserki sploh uspelo uveljaviti v New Yorku, kot toliko ljudi lahko le sanja? Alenka je končala študij režije na AGRFT in želela še malo raziskati svet. Sprva ni niti razmišljala o igralski karieri, če pa že, je želela najprej poskusiti v Londonu. V New Yorku sta se s prijateljem namenila malce raziskovati in posneti dokumentarec o fotografinji gledaliških predstav. »Prav ta fotografinja pa je zgodbo potem obrnila in želela posneti še mene pri delu, k igranju pa je povabila svojega prijatelja Carlosa, Mehičana, rojenega v Ameriki.« Med njima je takoj preskočila iskra. Že prvi teden, pravi Alenka, je vedela, da je to to! Vsakodnevno sta bila v stiku. Nekaj mesecev pozneje pa se je preselila v New York in se s Carlosom poročila. Sprva se je preprosto prepustila življenju v velikem mestu. Živela sta od prihrankov in njegovega dela. Hkrati pa se je vpisala v HB Studio, eno od igralskih šol, ki ji jo je predlagal Carlos. »Po treh mesecih se mi je odprlo in od takrat naprej sem v študiju igre in igranju samo še uživala.« Njena prijateljica, ki jo je spoznala s Carlosom, je med drugim fotografirala tudi predstave Richarda Foremana in režiserji so jo pogosto spraševali po novih dobrih igralcih. Foremanu je predlagala Alenko, ta pa jo je povabil na avdicijo za predstavo Idiot Savant. »Zelo je bil navdušen nad mano, a mi je razložil, da gledališče žal vedno hoče zvezde in glavna vloga je že bila dodeljena eni od velikih igralskih zvezd. A si je na koncu premislila.« In tako je ob Willemu Defoeju zaigrala ona. »Willem je izredno karizmatična oseba. Ko on spregovori, vsi poslušajo. Zanimivo je videti, kako deluje na ljudi. Zelo je razgledan, pameten, dobrega srca, profesionalen in povsem predan svojemu delu.« Očitno se je mlada igralka pri režiserju Foremanu tako dobro zapisala, da jo je po prvi vlogi k sodelovanju povabil še drugič v predstavi Old-Fashioned Prostitutes. Alenka ga neizmerno občuduje in ceni, hkrati pa priznava, da je izredno natančen in zahteven. »Njegove predstave so fizično blazno naporne. Niso pisane na kožo vsem igralcem,« se nasmehne.

Več v reviji Zarja Jana št. 35, 1.9.2020