moder plamen, ogenj, Svet24.si

Požig in poskus uboja v Ljutomeru

Milan Kučan Svet24.si

Kučan razočaran nad Pahorjem

jozef horvat bobo Reporter.si

Novi šok v NSI: Jožef Horvat ni več v igri za ...

soča, 13-letnik, utopitev, kajakaški klub Svet24.si

Utopitev v Soči: deček se je zataknil za večji ...

balskanski bojevnik, dragan tošić Necenzurirano

Lovke afere komunalno blato vodijo do Balkanskega ...

polna luna denar Dobra karma

Razkrivamo: denar vam na polno Luno prikliče ta ...

polona k Njena.si

Polona iz Sanjskega moškega: Stojim na realnih ...

Ljudje

Počutim se, kot bi dobil Michelinovo zvezdico

Potresi, poplave, suša, vremenske ujme in neurja, topljenje ledenikov. Vse to postaja zadnja leta naša realnost. Kmetom, ki se vsako leto spopadajo najprej s sušo, potem z neurji in točo, ni lahko. Zvone Černelič, gospodar biodinamične kmetije iz vasi Dečno selo pri Brežicah, je človek, ki ga zlepa nič ne vrže iz tira. Kljub vedno težjim razmeram, ki jih narekujejo vremenske spremembe, je njegova kmetija uspešna. Tudi zato, ker že vrsto let kmetuje po biodinamični metodi. Za kmetovanje, prijazno do narave, je prav na dan državnosti prejel nagrado navdihujoče podeželske prakse (Rural Inspiration Awards), ki jo podeljujeta Evropska komisija in Evropska mreža za razvoj podeželja.

Avtor:

Biba Jamnik Vidic

Značke:

»Ta nagrada mi veliko pomeni. Počutim se, kot bi dobil Michelinovo zvezdico. Je priznanje za vse, kar počnemo slovenski biodinamiki, in nagrada vsem, ki so me popeljali na to pot. Najprej bi se zahvalil Meti Vrhunc, ki je v Sloveniji začela biodinamično prakso, in vsem, ki so ji sledili na njeni poti, pa seveda društvom Ajda po Sloveniji, mojim sosedom, od katerih imam v najemu večino zemlje, in navsezadnje svoji družini.«

Leta 1993 ste na svoji kmetiji začeli gojiti jagode, takrat še na konvencionalen način.

Ko sva pred 28 leti z ženo kupila 2,4 ha veliko kmetijo, sem se povezal z enim od podjetij v Krškem, ki se ukvarja s pridelavo jagod, in postal njihov kooperant. Med napotki svetovalne službe je bilo tudi navodilo o škropljenju. Škropili naj bi jih petkrat. Meni se je to zdelo odločno preveč, zato sem jih škropil samo dvakrat. Potem pa se je enkrat zgodilo, da mi je zmanjkalo škropiva za 15 metrov nasada. Odločil sem se, da preverim, kaj se bo zgodilo, če jih sploh ne poškropim.

In kaj se je zgodilo?

Nič. Nobene razlike nisem opazil. Res je, da je bila zemlja takrat še spočita, jagode smo imeli zavarovane s streho, tudi vreme je bilo tisto leto ugodno. Takrat sem se odločil, da popolnoma preneham škropiti. Nekaj let sem jagode gojil po svoje, začel sem tudi z gojenjem zelenjave. Leta 2003 sem kmetijo preusmeril v ekološko pridelavo. Čez devet let sem se preusmeril še v certificirano Demetrovo biodinamično pridelavo, ki označuje pridelke, pridelane po načelih biodinamike, in pomeni hrano najvišje kakovosti.

Biodinamičen način pridelave hrane ne pomeni le hrane najvišje kakovosti, gre tudi za kmetovanje, prijazno do narave in okolja.

Res je. Mi uporabljamo samo biodinamične preparate, ki so popolnoma naravni. Največ uporabljamo gnoj in kremen iz roga. V kompost pa vstavljamo kompostne kroglice, narejene iz kopriv, kamilic, rmana, hrastovega lubja, regrata in baldrijana. Biodinamiki delujemo po načelih Rudolfa Steinerja, utemeljitelja biodinamičnega kmetijstva. On je že pred sto leti ljudi opozarjal, da zemlja umira in da je človekova naloga, da jo na novo oživlja. Večina biodinamikov jo oživlja tako, da je ne orje, gnoji samo s kompostom domačih živali, na njive sejejo mešane posevke in kolobarijo. Mi naše živine, imamo okoli 40 glav govedi, tudi ne hranimo z žiti. Nobene potrebe ni za to. Osem mesecev se živina pase na travnikih, pozimi jo hranimo s senom. Kmet lahko na enem hektarju v enem letu vzredi okoli 200 kg mesa. Lahko pa se namesto tega odloči, da površino izkoristi za gojenje sadja, zelenjave in žit za prehrano ljudi. Tako bo prehranil bistveno več ljudi kot z mesom, ki v preveliki količini še škoduje zdravju. Hkrati pa bo na ta način še manj onesnažil okolje. Pri nas zelo pazimo na to. Pri delu uporabljamo čim lažje traktorje s priključki, kar pomeni tudi manjšo porabo goriva. Zavedati se moramo, da je vsak stroj, ki gre na njivo, pretežak. Že stari ljudje so rekli, da je zemlja naša mati, ki jo je treba skrbno čuvati.

Vaš doprinos k podnebnim spremembam so pred dvema letoma opazili tudi pri Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Takrat so vas uvrstili med 20 primerov dobre prakse v Sloveniji. Leta 2018 ste se lotili še oživljanja zemlje, ki je propadla zaradi gradnje hidroelektrarne. Za kaj je šlo?

Nekega dne se je pri meni oglasil kmetijski inšpektor in me vprašal, ali poznam med ekološkimi kmeti kakšnega strokovnjaka, ki bi znal oživiti zemljo. Odgovoril sem mu, da ga poznam in da se kar takoj lahko začneva pogovarjati. Želel je, da bi regeneriral zemljišče, ki je bilo degradirano v procesu gradnje HE Brežice. Sprejel sem izziv in se lotil dela. 

Več v reviji Zarja Jana št. 6. 7. 2020