alex volasko Dobra karma

Najlepši slovenski zvezdniški par gre končno ...

HUAWEI_P40_0021 Svet24.si

Pet razlogov, zakaj izbrati Huawei P40 lite

zaščitna maska, park, dunaj, starejši moški Svet24.si

To so primeri, v katerih zaščitne maske ostajajo...

ruševina, gornji trg, ljubljana, zrušena hiša, slovenska policija, policijski trak Svet24.si

Poskus uboja pri Novem mestu: odjeknili streli, ...

kuzma, korona-virus, meja, mejni-prehod Necenzurirano

Ko te izsiljuje Dunaj, se ti stoži po Bruslju

jelena karleuša Odkrito.si

Ljubil naj bi jo znan turški igralec!

jurij zrnec Njena.si

Jurij Zrnec na novi fotografiji popolnoma ...

Ljudje

Virus se je očitno prilagodil na človeka

Virolog prof. dr. Miroslav Petrovec je predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, vodja laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij ter član svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje. Je eden največjih strokovnjakov za koronaviruse. Vodi raziskavo, ki bo poskušala dati čim natančnejše podatke o razširjenosti virusa v Sloveniji.

Kaj naj bi pokazalo testiranje tri tisoč prebivalcev?

Študija naj bi pokazala, kakšna je razširjenost okužbe v populaciji. Tega se brez naključnega, organiziranega vzorca ne da ugotoviti. Morda bi lahko tudi ugotovili, koliko ljudi je virus že prebolelo, pa tega niso vedeli. To sta dva glavna razloga. Če bo okužb malo, to pomeni, da bomo morda lahko sprostili določene ukrepe, ki so zdaj v veljavi. Tveganje bo toliko manjše, ker bomo lažje ocenili stopnjo okužbe v populaciji. 

Za vas sta pomembna rezultata obeh odvzemov, brisa in krvi. 

Seveda. Bris pomeni, da ste okuženi zdaj, kri pa pokaže, če ste to že preboleli. 

Avstrijci so opravili podobno raziskavo, kaj so ugotovili?

To, da je bilo okuženih zelo malo ljudi. A jemali so samo brise.

Kaj se bo po končani raziskavi v Sloveniji spremenilo?

Lahko bomo sprostili marsikateri ukrep, a ne morem natančno napovedati, katere. Če se izkaže, da v nobeni občini ni posebej veliko »prebolevnikov«, bodo lahko ukrepi dosti blažji. 

Kakšen je možen slab scenarij – koliko okuženih mora biti v Sloveniji, da se bodo ukrepi, karantena nadaljevali? 

Tega ta trenutek ne morem povedati, treba bo opraviti analize. To bom lahko komentiral, ko bodo študije končane. 

Imate kakšen predlog, kako zajeziti širjenje virusa v domovih za starejše?

Uh, to je težko vprašanje, ki ga niso rešili pravzaprav nikjer na svetu. Domovi za starejše so ustanove z veliko posebnostmi, tam so ljudje z veliko boleznimi, slabim imunskim sistemom, zelo pogosto ne dovolj kadrovsko opremljeni, ne dovolj izobraženi. Problem v Sloveniji je tudi to, da so to napol negovalne bolnišnice, brez zadostnega kadra, in ta problem se je zdaj razgalil v vsej svoji veličini. Težava je tudi prenatrpanost teh domov. Trenutna rešitev je, da so oskrbovanci in domovi zelo izolirani, kar pa ima zagotovo hude psihosocialne posledice, ki se lahko sprevržejo v svoje nasprotje. Mislim, da bi bilo bolje, če bi se tam režim nekoliko zrahljal, hkrati pa bi se strogo izvajalo testiranje – predvsem zaposlenih in obiskovalcev. To bi bilo ključnega pomena. Tisti, ki so v domu, se ne morejo okužiti drugje kot od nekoga, ki je prišel od zunaj.

Tisti, ki vodijo domove, se pritožujejo, da jih država sili v to, da spreminjajo domove v infekcijske bolnišnice, zgodil se nam je Ptuj, kjer so starejše obolele zavrnili …  

Ptuj težko komentiram, a vsekakor bi bilo dobro imeti bolnišnico, kjer bi bili zbrani vsi bolniki s covidom-19, ker je v teh oddelkih po posameznih bolnišnicah vedno nevarnost prenosa okužbe iz enega oddelka v drugega. Tega pa si ne želimo. Dobro bi bilo, če bi, na primer, v Ljubljani imeli dve bolnišnici covid. 

Tako kot so jo zgradili v Vuhanu, v nekaj dneh. Koliko valov pričakujemo? Je prvi val mimo, prihaja drugi, tretji? 

Špekuliramo, da ko se bodo ukrepi zrahljali, bomo zagotovo videli drugi val. Odvisno sicer od vpliva poletja, a načeloma verjamemo, da bo tudi drugi val. Računamo, da bo ta »udaril« najpozneje jeseni, ko bo spet hladno vreme, se bo spet začela šola, ko bo več druženja ljudi. In vsakemu valu po znanstvenih predvidevanjih sledi nov val zapor, strogih omejitvenih ukrepov, drugače ne bo šlo. Na to temo je precej različnih scenarijev. A mislim, da z virusom še nismo opravili. 

Pa lahko napoveste, ali bo drugi val blažji od prvega? 

To je odvisno od tega, koliko ljudi se nam je prekužilo. To skušamo ugotoviti s tem testiranjem. Pričakujemo, da prekuženih ne bo zelo veliko, kar pomeni, da bo lahko tudi teh valov veliko. Če verjamemo v to, da naj bi se vzpostavila imunost. Jaz v to ne verjamem – da bo neka zelo dolgotrajna imunost proti koronavirusu, ker za nobenega od koronavirusov to ne velja – da bi povzročali dolgotrajno, zaščitno imunost. To niso ošpice niti norice. Da bi jih enkrat preboleli in bili potem varni. Tukaj preprosto ni tako. Tudi pri gripi ni tako, pri nobenem respiratornem virusu.

Kaj pa mutiranje virusa, tudi povzroča težave, na primer pri izumljanju cepiva? 

To ni tak problem, večji problem je, da je virus res zelo nalezljiv in da se pri druženju večjih skupin ljudi zelo hitro ter uspešno prenaša. 

Lahko primerjate slovenski model borbe s korono s švedskim, kjer so ljudi pustili, da so hodili v službe in šole, se verjetno zelo prekužili, tesno pa so zaprli edino domove za ostarele? Je njihov model boljši, ga že lahko ocenite?

Jaz ga vsekakor ne bom zagovarjal, nikoli. To sicer je strategija, ki ima svojo logiko. A dokler imajo štirikrat več mrtvih kot mi, tega modela ne morem zagovarjati. To bi bilo absurdno. Ne moreš reči, da je neki model boljši, če pri njem umre več število ljudi. A tudi Švedi še niso pri koncu epidemije in ta eksperiment bo gotovo zanimivo spremljati. Verjamejo, da bodo ljudje prekuženi in da bodo verjetno vsaj delno imuni, a jaz bi rekel, da počakajmo in bomo videli. Mislim, da je cena za to previsoka. In to so smrti.

Koliko let bo ta virus še ogrožal naša življenja in zdravje? Dve leti, deset let? Bo z nami tako kot gripa, vsako zimo?

Bojim se, da bo ostal v populaciji in da bo ves čas prisoten. 

Ga bomo izkoreninili s cepivom?

Vedno sem privrženec cepljenja, če obstaja cepivo. A glede na podatke o imunosti bodo še potrebni pogosti omejitveni ukrepi. 

Se vam zdijo ukrepi vlade zadovoljivi, dobri? Ven ne smemo, razen če gremo v trgovino. Družiti se ne smemo, lahko pa hodimo v službo. Maske gor, rokavice dol … 

Se strinjam, da je pri teh navodilih kar nekaj zmede. Od vsega začetka sem bil proti obveznemu nošenju rokavic, opozarjal sem, kaj z njimi počnemo, in kmalu so jih ukinili. Rokavice so primerne pri izbiranju sadja v trgovini, za generalno nošenje pri nakupovanju pa nikakor ne. Tudi če nepravilno uporabljate maske, niso koristne. In maska je predvsem zaščita, da tisti, ki je okužen, ne bo okužil drugih ljudi. Ne toliko za tistega, ki jo nosi. 

Kaj pa razkuževanje stvari, ki jih prineseš iz trgovine? Nekateri stvari pustijo tri dni na balkonu, skupaj z oblačili in obutvijo, je to res potrebno?

Jaz tega ne počnem niti slučajno, pa delam v laboratoriju, kjer se s tem virusom srečujem. Niti hrane niti obutve ne razkužujem, mislim, da za to ni pravega razloga. 

Pravite, da se srečujete s tem virusom. Kaj počnete z njim? Ga imate na varnem? 

V laboratoriju, kjer obdelujemo brise pozitivnih ljudi. V bistvu delamo z njim dobesedno z rokami, tako da če bi bil virus tako ekstremno kužen, bi kdo od naših zaposlenih zagotovo že zbolel, pa doslej še ni. Prvi primer smo imeli na začetku marca. 

Kako to pojasnjujete? 

Tako, da imamo dobre pogoje za delo, ustrezno zaščitno opremo in da so naši ljudje odgovorni – to bi dal na prvo mesto. Če so bolni, ne hodijo v službo. To je bistveno. 

Kaj ste v tem času, od začetka marca, izvedeli o virusu, ki nam pošteno kroji življenje že mesec in pol? 

Izvedeli smo, da je izjemno kužen. Da povzroča kar visoko smrtnost pri starostnikih in da je potek pri njih kar uniformno težek. To me je presenetilo, glede na to, da delam s koronavirusi že od leta 2001, 2002. Takrat se jih ni štelo kot resno patogene in mikrobe, ki bi povzročali kaj hudega. Dokler ni leta 2003 prišel sars 1. Sars 2 pa je po težavnosti bolezni podoben sarsu 1, a je dosti bolj nalezljiv. 

Zakaj pa je tako smrten za starejše? Zakaj povzroči tako razdejanje v pljučih?

Verjetno zato,  ker imajo slabši imunski sistem in druge pridružene bolezni. Predvsem visok tlak je zelo rizičen dejavnik. 

Umirajo pa tudi mlajši, predvsem na Kitajskem so. Ali že vemo, kaj je bilo narobe z njimi?

Ne vemo. Vsaj jaz ne poznam rezultatov. Ves čas pa na to opozarjam. Saj je tudi pri nas bila ideja, da virus izpustimo spod nadzora in se vsi okužimo ter prekužimo. Moje sporočilo je, da če izpustimo virus, bomo imeli mrtve tudi mlade. V populaciji imate vedno tudi ljudi, ki imajo imunske pomanjkljivosti ali kaj podobnega. In dokler se ne srečajo z virusom, tega niti ne vedo. Poznam človeka, ki je umrl zaradi gripe, star je bil 38 let, pa ni imel nobenih rizičnih faktorjev. Edino cepljen ni bil proti gripi. Nikoli ne vemo, kdo je občutljiv in kdo ne, tukaj ni šale. Lahko si nekadilec, abstinent, pa te lahko »odnese«. Tako kot pri sarsu 2, v tednu in pol. 

Govorili so tudi o tem, da naj bi se imunski sistem premočno odzval na ta virus. 

Tudi to je mogoče pri kakšnem bolniku. Tukaj je individualna občutljivost zelo pomembna. Ki je pa mi pogosto ne znamo ne določiti ne dokazati. Dokler ni stvar tako daleč, da se ne da več pomagati. 

Koliko časa pa traja, da se en tak virus dobro preuči? O sarsu 1 verjetno vemo praktično vse. 

O sarsu 1 zagotovo še ne vemo vsega, ker je dovolj hitro izginil iz populacije. O sarsu 2 pa pravzaprav vemo že kar veliko, dosti pa bomo še izvedeli. Virus se je očitno prilagodil na človeka, saj je za viruse značilno, da se prilagodijo tako, da mu vedno manj škodujejo. Ker če mu manj škodujejo, je to ugodneje za virus. Tako imajo namreč gostitelja dlje v dobrem stanju, in to pomeni, da se lahko dobro razmnožujejo. 

Virus potrebuje človeka, da preživi. Je mogoče, da virus izgine, umre, kot je izginil sars 1? 

Virus ne bo umrl, mi se bomo morali naučiti živeti z njim, se drugače obnašati. Nekatere stvari morda nikoli več ne bodo takšne, kot so bile.

Nam lahko za konec zaupate, kdaj bo oživelo gospodarstvo, kdaj bomo dobili nazaj svobodo gibanja, potovanja?  

Čim prej, tem bolje. Mislim, da se bodo mnoge stvari začele odpirati prav kmalu.


Zarja št. 18, 5.5.2020



Več v Zarji Jani, št. 18, 5. 5. 2020