kartoskop Dobra karma

Dannyjev kartoskop od 21. do 26. oktobra: teden ...

Nuša Lesar Svet24.si

Nušo Lesar oglobili policisti, preverite zakaj

uefa ceferin Reporter.si

Čeferin vznemirjen: poskušajo mu speljati ...

tomaž gantar Svet24.si

Tomaž Gantar zagovarja čimprejšnji "lockdown": ...

tomaž-gantar Necenzurirano

Na ministrstvu za zdravje frči perje

Neyleen Ashley Odkrito.si

Preveč seksi za Tik-Tok

sanjski-moški-hrvaške Njena.si

Sanjska Nuša posneta med raztegovanjem v hlevu

Ljudje

Pravi odnos se začne, ko zaljubljenost mine

V današnjem hitrem načinu življenja postajamo vedno bolj površni tudi v odnosih. Pari dostikrat niso več pripravljeni vztrajati v zvezah in globlje pogledati, zakaj se je pojavila težava. Iščejo instant rešitve, ker pa teh ni, ne zdržijo s težkimi občutki, ne vztrajajo in ne razumejo, da je odnos treba graditi in vztrajati ravno tam in takrat, ko je težko. Dosti partnerjev zares ne ve, kako ohranjati in razvijati odnos tudi zato, ker nas tega ni nihče učil, niti govoril o tem. Ob partnerju lahko pridejo na plan strahovi, žalost, jeza, vsa težka čustva, ki jih nosimo v sebi. Če smo pripravljeni in dovolj pogumni, da vse to rešujemo skupaj s partnerjem, lahko rastemo v boljšega človeka in si spremenimo življenje, je prepričana Lidija Bašič Jančar, avtorica knjige Popolna ljubezen, sicer pa zakonska in družinska terapevtka, ki deluje v okviru domžalskega Študijsko-raziskovalnega centra za družino, poleg tega moderira na portalu Med.over.net, predvsem in zelo rada pa se posveča terapevtskemu delu s pari.

Kaj je pomembno za dober partnerski odnos?

Partnerski odnos je zavestna odločitev, da želiš in hočeš biti prav s tem človekom. Da veš, zakaj je poseben, zakaj si ti poseben ob njem, kaj ti daje. Potem je pomembna odgovornost, da boš vzdržal v odnosu, ne glede na to, kaj se zgodi, da ne boš iskal rešitve zunaj njega, ampak se boš poglobil v svoje občutke, povedal, kaj te moti, kaj želiš kljub strahu, ki ga morda čutiš, in da ob tem tvegaš, da partner tega ne bo sprejel, da bo drugače razumel. Ampak pomembno je to preseči in povedati vedno znova. Tretja zelo pomembna stvar pa je, da si aktiven v odnosu, da se trudiš za drobne vsakdanje lepe trenutke, za radoživost, humor, skupne aktivnosti, da se imata lepo. 

Katere so najpogostejše iluzije o partnerskih zvezah?

Mislim, da gremo v vsak odnos z nekimi iluzijami in pričakovanji. Povsod nas spremljajo podobe srečnih, idealnih družin. Partnerja sta vedno objeta, nasmejana, srečna. Najpogostejša iluzija je, da moraš biti v zvezi vseskozi srečen in zadovoljen, če ni tako, je konec sveta. V življenju pa je drugače – en dan si slabe volje, drugič si vzhičen. Stalna sreča v odnosu ni realna. Odnos gledam kot na krivuljo – enkrat je malo dol, drugič gor. Pridejo konflikti, pa dobri, slabi trenutki in s tem se spoprijemamo. Največja zabloda je misliti, da v partnerstvu ne bo težav, tega ni, tako kot tega ni v starševstvu. Ljudje smo kompleksni, imamo svojo zgodovino, v odnos prihajamo s svojimi pričakovanji in normalno je, da se ne moremo vseskozi razumeti. Odnos bo dostikrat na preizkušnji. Občutki žalosti, strahu, jeze so del ljubezni. Če si žalosten, jezen, ne pomeni, da partnerja nimaš rad. Čustva imajo svoj namen. Mnogi težko sprejmejo tisti padec, ko zaljubljenosti ni več. Ko ni več adrenalina, kemije v možganih, človek začuti nekakšno praznino v odnosu. Kaj pa zdaj? To se zgodi po letu ali dveh in takrat se ljudje zaradi tega občutka velikokrat razidejo. Ampak na tej točki se pravi odnos šele začne. Takrat se lahko pojavijo konflikti, en partner se začne drugemu umikati, na dan pridejo občutki jeze, prezrtosti, neslišanosti. Zaljubljenost je stanje, kemični proces v možganih, namenjen temu, da partnerja močneje poveže, da bosta lažje zdržala, ko pridejo težji časi.

Kje se najpogosteje zataknemo?

Ko pridejo ovire, vsak izhaja iz sebe in iz svojih izkušenj. Na primer ko rečeš ženi: »Stokrat sem ti rekel, da pospravi, kar me moti.« Bo ona slišala: »Nesposobna si, vse imaš razmetano, nisi dobra gospodinja …« Skratka slišala bo tisto, kar ima zakoreninjeno v sebi, morda še iz otroštva. On pa je hotel povedati samo, da ga moti, ker je tam nastlano. Težava nastane, če se o takšnih občutkih ne pogovarjamo. Žena se grozno počuti, ker ima občutek, da je mož ne sprejema, in se umakne. Njega pa to še bolj jezi. Dokler se bomo ukvarjali samo s konflikti, s cunjami, posodo, ne bomo prišli nikamor. Pogledati moramo, kaj se skriva pod temi občutki in se s tem spopasti. Če smo tako pogumni in o tem lahko pogovorimo, nas bo tudi partner drugače začutil. Dostikrat pa ostanemo pri očitanju drug drugemu, jezi, preziru – na tej stopnji pa potem pari dostikrat pridejo na terapijo.

Več v reviji Zarja Jana št. 8, 25. 2. 2020